32000O0007

Smernica Evropske centralne banke

z dne 31. avgusta 2000

o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema

(ECB/2000/7)

(2000/776/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu "Pogodba") in zlasti prve alinee člena 105(2) Pogodbe ter členov 12.1 in 14.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (ECB) (v nadaljnjem besedilu "Statut"), v povezavi s prvo alineo člena 3.1, člena 18.2 in prvega odstavka člena 20,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za doseganje enotne monetarne politike je potrebno opredeliti instrumente, ki naj jih uporabljajo nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro v skladu s Pogodbo (oziroma nacionalne centralne banke in države članice EMU), in Evropska centralna banka (Eurosistem) pri izvajanju te politike, tako da bo način enoten v vseh državah članicah EMU.

(2) Evropski centralni banki je zaupana pristojnost, da vzpostavi potrebne smernice za izvedbo enotne monetarne politike in imajo nacionalne centralne banke obveznost, da delujejo v skladu s temi smernicami.

(3) Smernice ECB v skladu s členoma 12.1 in 14.3 Statuta tvorijo sestavni del zakonodaje Skupnosti,

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Načela, instrumenti, postopki in kriteriji za izvajanje enotne monetarne politike Eurosistema

Enotna monetarna politika se izvaja v skladu z načeli, instrumenti, postopki in kriteriji, opredeljenimi v Prilogah I in II k tej smernici. Nacionalne centralne banke sprejmejo vse potrebne ukrepe, da izvedejo operacije monetarne politike v skladu z načeli, instrumenti, postopki in kriteriji iz Prilog I in II k tej smernici.

Člen 2

Preverjanje

Nacionalne centralne banke pošljejo Evropski centralni banki podrobnosti o besedilih in sredstvih, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico, najpozneje do 15. oktobra 2000.

Člen 3

Končne določbe

1. Smernica je naslovljena na nacionalne centralne banke držav članic EMU.

2. Smernica začne veljati 1. januarja 2001.

3. Smernica se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Frankfurtu ob Majni, 31. avgusta 2000

Za Svet ECB

Predsednik

Willem F. Duisenberg

--------------------------------------------------

PRILOGA I

ENOTNA MONETARNA POLITIKA V TRETJI STOPNJI

Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema

November 2000

Glej Smernico Evropske centralne banke z dne 7. marca 2002 o spremembi Smernice ECB/2000/7 o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema (ECB/2002/2) (UL L 185, 15.7.2002, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

DODATNE MINIMALNE SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

I. Dodatne minimalne splošne značilnosti, ki se uporabljajo pri vseh dogovorih za operacije monetarne politike

1. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj zagotovijo, da bodo njeni standardni pogoji veljavni za operacije monetarne politike.

2. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj zagotovijo, da bodo nacionalne centralne banke lahko vsako spremembo okvira monetarne politike izvedle brez nepotrebne zamude. Potrebna je določba o obvestilu, s katerim morajo biti take spremembe zagotovo sporočene sodelujočim strankam do takrat, ko postanejo pravno veljavne.

3. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj določijo, da so vsa plačila v zvezi z operacijami monetarne politike (razen plačil v tuji valuti v deviznih swap pogodbah) v eurih.

4. Če je potrebno, da se vse transakcije po pogodbi sestavijo kot posamezni pogodbeni dogovor in/ali da se sestavi dogovor kot krovni dogovor, da bi bilo mogoče učinkovito zaključevanje in prekinitev medsebojnega poračunavanja, naj se vključi takšna določba.

5. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj zagotovijo, da so v odnosu med nacionalno centralno banko in sodelujočimi strankami primerno in nedvoumno opredeljena pravila v zvezi z uporabo oblike (vključno s potrditvijo pogojev transakcije), nosilci podatkov in sredstva ter posebnosti komunikacije.

6. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj vsaj predvidijo primere neporavnave obveznosti, ki niso bistveno drugačni od naslednjih:

(a) odločitev, ki jo sprejme pristojni sodni ali drug organ v zvezi s stranko za izvedbo postopka likvidacije stranke ali imenovanje likvidatorja ali primerljivega izvršitelja nad stranko ali drugega podobnega postopka; ali

(b) odločitev, ki jo sprejme pristojni sodni ali drug organ v zvezi s stranko za izvedbo sanacijskega postopka ali drugega podobnega postopka s stranko, namenjenega zavarovanju ali obnovi finančnega stanja stranke, da bi se izognili sprejemu odločitve take vrste, kot je navedena pod (a); ali

(c) pisna izjava sodelujoče stranke o njeni nezmožnosti plačila vseh ali dela njenih dolgov ali izpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz transakcij monetarne politike, ali prostovoljna splošna pogodba ali dogovor, sklenjen z njenimi posojilodajalci, ali da je sodelujoča stranka nesolventna ali velja za nezmožno plačati svoje dolgove; ali

(d) proceduralni koraki pred odločitvijo, ki se sprejme pod (a) ali (b); ali

(e) vsaka izjava ali predpogodbena navedba, ki jo poda sodelujoča stranka ali za katero je razumeti, da jo je dala sodelujoča stranka, ki je po veljavnih določbah zakona nepravilna ali neresnična; ali

(f) začasen odvzem ali preklic dovoljenja stranke za opravljanje dejavnosti bodisi po Direktivi 2000/12/ES o začetku in opravljanju poslov kreditne institucije (kot je bila naknadno spremenjena) bodisi po Direktivi 93/22/EGS o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (kot je bila naknadno spremenjena), kot se izvaja v ustrezni državi članici Eurosistema; ali

(g) začasna ali trajna izključitev stranke iz članstva vsakega plačilnega sistema ali dogovora, preko katerega se izvajajo plačila v transakcijah monetarne politike, ali (razen pri deviznih swap transakcijah) začasna ali trajna izključitev iz članstva vsakega sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki se uporablja za poravnavo transakcij monetarne politike Eurosistema; ali

(h) ukrepi, kot so navedeni v členu 22 Direktive 2000/12/ES o začetku in opravljanju poslov kreditnih institucij (kot je bila naknadno spremenjena), sprejeti proti stranki; ali

(i) (v zvezi z začasnimi transakcijami) sodelujoča stranka ne izpolnjuje določb o ukrepih za obvladovanje tveganj; ali

(j) (v zvezi s transakcijami povratnega odkupa) sodelujoča stranka ne plača cene odkupa ali cene povratnega odkupa ali ne zagotovi odkupljenih ali povratno odkupljenih sredstev ali (v zvezi z zavarovanimi posojili) sodelujoča stranka ne zagotovi sredstev ali ne poplača kredita na ustrezne datume, veljavne za taka plačila in zagotovitve; ali

(k) (v zvezi z deviznimi swap transakcijami in vezanimi vlogami) sodelujoča stranka ne plača zneska v eurih ali (v zvezi z deviznimi swap transakcijami) ne plača deviznih zneskov na veljavne datume za taka plačila; ali

(l) pojav primera neporavnave obveznosti sodelujoče stranke (ki ni bistveno drugačen od tistih, opredeljenih v tej določbi) po pogodbi, sklenjeni za namene upravljanja z deviznimi rezervami ali lastnim skladom katerega koli člana Evrosistema; ali

(m) sodelujoča stranka ne zagotovi ustreznih informacij in tako povzroči resne posledice za zadevno nacionalno centralno banko; ali

(n) sodelujoča stranka ne izpolni katere od svojih obveznosti izhajajočih iz reodkupnih transakcij in deviznih swap transakcij in (če je to mogoče popraviti) ne odpravi te napake v največ 30 dneh v primeru zavarovanih transakcij in največ 10 dneh pri deviznih swap transakcijah, potem ko je bilo dano obvestilo NCB z zahtevo, da to stori; ali

(o) pojav primera neporavnave obveznosti sodelujoče stranke v kateri koli pogodbi z drugo članico Eurosistema, sklenjeno zaradi izvedbe operacij monetarne politike, v zvezi s katerimi je ta druga članica Eurosistema izkoristila svojo pravico, da realizira katero koli transakcijo po tej pogodbi zaradi primera neporavnave obveznosti.

Primer (a) mora biti avtomatičen, primera (b) in (c) sta lahko avtomatična, primeri (d) do (o) ne morejo biti avtomatični in morajo biti prepuščeni lastni presoji (to se pravi, izvedeni šele na podlagi vročitve obvestila o neporavnavi obveznosti). Takšno obvestilo lahko določa "moratorij" največ treh delovnih dni za odpravo zadevnega primera. V primerih neporavnave obveznosti, ki dopuščajo lastno presojo, naj določbe za izvedbo lastne presoje zagotovijo zanesljivost glede rezultata take izvedbe.

7. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj zagotovijo, da ima NCB, če se pojavi primer neporavnave obveznosti, pravico uporabiti naslednja sredstva: začasno izločitev sodelujoče stranke iz sodelovanja pri operacijah na odprtem trgu, prekinitev vseh zatečenih še nedospelih pogodb in transakcij ali zahtevati pospešeno izpolnitev terjatev, ki še niso dospele ali so pogojene. Poleg tega je lahko NCB upravičena do uporabe naslednjih sredstev: uporabe depozitov sodelujoče stranke, plasiranih pri NCB, za izravnavo terjatev do te sodelujoče stranke, začasne ustavitve izvajanja obveznosti do sodelujoče stranke, dokler ni izravnana terjatev do sodelujoče stranke, zahtevanja zamudnih obresti ali nadomestila za vse izgube, ki jih je utrpela kot posledico neporavnave obveznosti sodelujoče stranke. Poleg tega naj ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja NCB, zagotovijo, da ima NCB v primeru, če pride do neporavnave obveznosti, zakonsko pravico, da brez nepotrebne zamude unovči vsa sredstva, zagotovljena kot zavarovanje, in na ta način omogoči NCB pravico, da unovči vrednost danega kredita, če stranka takoj ne poravna svojega negativnega stanja.

8. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj zagotovijo, da lahko nacionalne centralne banke pridobijo od sodelujočih strank vse ustrezne informacije v zvezi z operacijami monetarne politike Eurosistema.

9. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj določajo, da morajo biti vsa obvestila ali druga sporočila v pisni in/ali elektronski obliki. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj nedvoumno določijo, kako morajo biti izročena obvestila in druga sporočila in kdaj začnejo veljati. Obdobje, po katerem začnejo veljati, ne sme biti tako dolgo, da bi spremenilo ekonomski učinek dogovorov kot celote. Zlasti je potrebno, da se takoj dostavijo in nemudoma preverijo.

10. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj predpisujejo, da pravice in obveznosti sodelujoče stranke ne smejo biti dodeljene, zaračunane ali drugače uporabljene s strani sodelujoče stranke brez predhodnega pisnega soglasja nacionalne centralne banke.

11. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj določajo, da imata pravice in obveznosti, ki izhajajo iz transakcije, le nacionalna centralna banka in konkretna sodelujoča stranka (vendar naj dovolijo odnose med nacionalnimi centralnimi bankami (in/ali ECB), ki izhajajo iz uporabe primernih sredstev prek meja, in po potrebi tudi za operacije, izvedene s sodelujočimi strankami, ki delujejo prek mrežne institucije).

12. Ustrezni pogodbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj določijo, da je pristojno pravo za ustrezne pogodbene ali uredbene dogovore, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, in za vse transakcije po teh dogovorih (razen, kadar uporaba primernih sredstev prek meja zahteva drugače) pravo države članice, v kateri je nacionalna centralna banka, in kraj razrešitve spora uradno sodišče te države članice, kar pa ne vpliva na pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti.

13. Dogovori o depozitih naj opredelijo, da potekajo poravnave (tako sprejemi kot izplačila) vezanih vlog na dneve, ki jih določi ECB v objavi depozitnih operacij.

II. Dodatne minimalne splošne značilnosti začasnih transakcij

Značilnosti, ki so skupne vsem začasnim transakcijam

14. Datum povratne transakcije naj se fiksno določi ob sklenitvi vsake transakcije.

15. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj opredelijo "delovni dan" tako, da bo v zvezi z obveznostjo plačila to dan, ko so operativni vsi ustrezni deli sistema TARGET za izvedbo takega plačila in v zvezi z obveznostjo za zagotovitev sredstev vsak dan, ko so za poslovanje odprti sistemi poravnave vrednostnih papirjev, preko katerih se opravi transfer, na kraju, kjer naj se izvede transfer ustreznih vrednostnih papirjev.

16. Mehanizmi za preračun zneskov, ki niso v eurih, v eure, naj opredelijo, da je tečaj, ki se uporablja, dnevni referenčni euro devizni menjalni tečaj ECB, če ta ni na voljo, pa promptni devizni tečaj, ki ga navaja ECB za delovni dan pred dnevom, ko naj se opravi preračun, za svojo prodajo eura nasproti nakupu druge valute.

Značilnosti, lastne le transakcijam povratnega odkupa

17. Obstajati mora prodaja primernih sredstev za gotovino v eurih s hkratnim dogovorom, da se enakovredna sredstva v določenem času ponovno odkupijo za gotovino v eurih.

18. Obveznost, da se enakovredna sredstva ponovno odkupijo, naj opredeli to enakovrednost kot sredstva istega izdajatelja, ki tvorijo del iste izdaje (ne glede na datum izdaje) in so enake vrste, nominalne vrednosti, zneska in opisa kot sredstva, s katerimi se primerjajo. Če so bila sredstva, ki se primerjajo, konvertirana ali redenominirana ali odpoklicana, je treba spremeniti opredelitev enakovrednosti, tako da v primeru konverzije pomeni tista, v katera so bila sredstva konvertirana, v primeru da so bila odpoklicana, sredstva, ki so enakovredna vpračanim sredstvom, pod pogojem, da je moral prodajalec plačati kupcu vsoto, enako vrednosti odpoklica, in v primeru redenominiranih sredstev sredstva, enakovredna tistim, v katera so bila prvotna sredstva redenominirana, po potrebi z vsoto denarja, enako kakršni koli razliki v vrednosti med sredstvi pred njihovo redenominacijo in po njej.

19. Primeri, ki dajejo nacionalni centralni banki pravico, da prekine ali zaključi vse zatečene še nedospele transakcije, naj ne bodo bistveno drugačni od določb iz točke 6.

20. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj vsebujejo določbe o medsebojnem netiranju, namenjenemu doseganju ekonomskih učinkov, enakovrednih spodaj navedenim.

(a) Ko se pojavi primer neporavnave obveznosti, se šteje, da takoj nastopi datum povratnega odkupa za vsako transakcijo in, ob upoštevanju naslednjih določb, so vsa enakovredna predložena sredstva takoj dostavljiva (in tako, da se izvedba ustreznih obveznosti strank glede zagotovitve sredstev in plačila cene povratnega odkupa takoj izvede v skladu z določbo (b) spodaj) ali pa se prekine transakcija povratnega odkupa.

(b) (i) Tržne vrednosti neporavnave obveznosti povratno odkupljenih sredstev in kakršnihkoli enakovrednih predloženih sredstev, ki naj bi se prenesla, in cene povratnega odkupa, ki naj bi jo plačala vsaka stranka, določi nacionalna centralna banka za vse transakcije na datum povratnega odkupa, in

(ii) na osnovi tako dobljenih vsot nacionalna centralna banka naredi izračun (na datum povratnega odkupa), koliko je vsaka stranka dolžna drugi in vsote, ki jih dolguje ena stranka, se izravnajo z vsotami, ki so dolgovane drugi, in stranka, ki ima terjatev, vrednoteno po nižjem znesku, plača samo neto stanje, to neto stanje pa dospe in je plačljivo naslednji dan, ko so operativni vsi deli sistema TARGET za izvedbo plačila. Za namene tega izračuna se vse vsote, denominirane v eurih, konvertirajo v eure na ustrezne datume po tečaju, ki se izračuna v skladu s točko 16.

(c) "Tržna vrednost neporavnave obveznosti" pomeni za katera koli sredstva na kateri koli dan:

(i) tržno vrednost teh sredstev v času vrednotenja neporavnave obveznosti, izračunano na osnovi najreprezentativnejše cene na delovni dan pred datumom vrednotenja; ali

(ii) v odsotnosti reprezentativne cene za določeno sredstvo na delovni dan pred datumom vrednotenja se uporabi zadnja cena po kateri je bil sklenjen zadnji tovrstni posel. Če ni na voljo te cene, nacionalna centralna banka določi ceno z upoštevanjem zadnje ugotovljene cene za sredstvo na referenčnem trgu; ali

(iii) v primeru sredstev, za katere ne obstaja tržna vrednost, po kateri koli drugi razumni metodi vrednotenja; ali

(iv) če je nacionalna centralna banka sredstvo prodala po tržni ceni pred časom vrednotenja sredstev ali enakovrednih sredstev, nacionalna centralna banka izračuna neto donos prodaje po odbitku vseh razumnih stroškov, pristojbin in izdatkov, nastalih v zvezi s tako prodajo, in določi zneske.

21. Če ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, vsebujejo kako določbo o nadomestilu zavarovanja, naj dogovori zagotovijo, da je ohranjena skladnost z zahtevanimi ukrepi za obvladovanje tveganj.

22. Če ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, vsebujejo kako določbo o maržah, ki jih je treba plačati (ali vrniti) v gotovini, je potrebna določba, da mora biti vsaka nadaljnja obveznost za vračilo (ali zagotovitev) marž najprej poravnana z uporabo gotovine do istega zneska (skupaj z vsemi pripadajočimi obrestmi).

Značilnosti, lastne samo dogovorom o zavarovanih posojilih

23. Sredstva, zagotovljena po dogovoru o zavarovanem posojilu (npr. zastava), morajo biti zakonsko unovčljiva, ne da bi bile na teh sredstvih predhodne terjatve. Tretje osebe (vključno z likvidacijskim organom v primeru nesolventnosti) ne smejo imeti možnosti poseganja in uspešnega uveljavljanja terjatev nad zastavljenimi sredstvi (v odsotnosti prevare) niti kakršnih koli pravic, ki jih te vsebujejo.

24. Nacionalna centralna banka naj ima zakonito pravico, da unovči ekonomsko vrednost sredstev, zastavljenih v kontekstu operacije, ki zagotavlja likvidnost v vnaprej določenih okoliščinah, ki niso bistveno drugačne od tistih, navedenih v točki 6, in te naj odražajo tudi okoliščine, v katerih lahko nacionalna centralna banka obravnava sodelujočo stanko kot stranko, ki ni poravnala obveznosti po dogovorih o reodkupu.

25. Dogovori o zavarovanih posojilih naj dovoljujejo možnost, da se operacije, ki so se začele kot operacije znotraj dneva, podaljšajo na operacije čez noč.

III. Dodatne minimalne splošne značilnosti deviznih swap dogovorov

26. Vsaka transakcija naj bo zasnovana kot hkratna promptna in terminska prodaja in odkup eura nasproti tuji valuti.

27. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj vključujejo določbo glede časovne razporeditve in mehanizmov za prenos plačil. Datum terminske prodaje/odkupa naj se določi ob sklenitvi vsake transakcije.

28. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj opredelijo tujo valuto, promptni tečaj, terminski tečaj, datum prenosa in datum povratnega prenosa v skladu z naslednjim:

(a) "tuja valuta" je vsaka veljavna valuta razen eura,

(b) "promptni tečaj" pomeni tečaj (kot se izračuna v skladu s točko 16) v zvezi z določeno transakcijo, ki se uporabi za preračun zneska v eurih v znesek v ustrezni tuji valuti za to transakcijo, ki ga bo morala ena stranka na datum prenosa prenesti drugi kot plačilo euro zneska, katerega tečaj se določi v potrditvi;

(c) "terminski tečaj" pomeni tečaj, izračunan v skladu s točko 16, ki se uporabi za preračun zneska v eurih v tak znesek v tuji valuti, ki ga bo morala ena stranka prenesti drugi na datum povratnega prenosa na podlagi plačila v euro znesku, katerega tečaj se določi s potrditvijo in opredeli v ustreznih pogodbenih ali uredbenih dogovorih, ki jih uporablja nacionalna centralna banka;

(d) "znesek povratnega prenosa v tuji valuti" pomeni tak znesek v tuji valuti, kot ga je treba odkupiti v euro znesku na datum povratnega prenosa;

(e) "datum prenosa" pomeni v zvezi z vsako transakcijo datum (in, kjer je ustrezno, čas na ta datum), ko naj se izvede prenos euro zneska ene stranke k drugi, in ki je, da bi se izognili dvomu, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), za katerega sta se stranki dogovorili, da bo potekala poravnava prenosa;

(f) "datum povratnega prenosa" pomeni v zvezi z vsako transakcijo datum (in, kjer je ustrezno, čas na ta datum), ko naj ena stranka ponovno prenese drugi euro znesek.

29. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj določajo, da morajo nekateri dogodki (glede katerih glej točko 30) voditi v realizacijo vseh zatečenih še nedospelih transakcij in morajo določiti način, kako se izvede ta realizacija (vključno s prekinitvijo medsebojnega netiranja).

30. Primeri neporavnave obveznosti, ki dajejo nacionalni centralni banki pravico, da prekine ali realizira vse zatečene še nedospele transakcije, naj ne bodo bistveno drugačni od določb, navedenih v točki 6.

31. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja nacionalna centralna banka, naj vsebujejo določbe v zvezi z medsebojnim netiranjem, ki je namenjeno doseganju ekonomskih učinkov, enakih spodaj navedenim.

(a) Če pride do primera neporavnave obveznosti, velja vsaka transakcija za dospelo in nacionalna centralna banka izvede zamenjavo vrednosti v eurih in povratni prenos zneskov v tujih valutah na osnovi nadomestne vrednosti zneskov, ki bi bili potrebni, da nacionalna centralna banka ohrani ekonomsko enakovrednost vseh plačil, ki bi se sicer zahtevala; in

(b) na osnovi tako postavljenih vsot opravi nacionalna centralna banka izračun (na datum povratnega prenosa), koliko dolguje vsaka stranka drugi, in zapadle vsote ene stranke v skladu s točko 16 po potrebi pretvori v eure in izravna z vsotami, dolgovanimi drugi, tretja stranka, ki ima terjatev, vrednoteno po nižjem znesku, pa plača samo neto stanje in to neto stanje zapade in je plačljivo naslednji dan, ko so ustrezni deli sistema TARGET operativni, da se lahko izvede takšno plačilo.

--------------------------------------------------