Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 02006O0016-20091231
Guideline of the European Central Bank of 10 November 2006 on the legal framework for accounting and financial reporting in the European System of Central Banks (ECB/2006/16) (2006/887/EC)
Konsolidirano besedilo: Smernica Evropske centralne banke z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2006/16) (2006/887/ES)
Smernica Evropske centralne banke z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2006/16) (2006/887/ES)
Ne velja več
ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2006/887/2009-12-31
2006O0016 — SL — 31.12.2009 — 004.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2006/16) (UL L 348, 11.12.2006, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 42 |
85 |
16.2.2008 |
||
|
L 36 |
46 |
5.2.2009 |
||
|
L 202 |
65 |
4.8.2009 |
||
|
L 348 |
75 |
29.12.2009 |
||
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 10. novembra 2006
o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank
(ECB/2006/16)
(2006/887/ES)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke in zlasti členov 12.1, 14.3 in 26.4 Statuta,
ob upoštevanju prispevka Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB), v skladu z drugo in tretjo alinejo člena 47.2 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Evropski sistem centralnih bank (ESCB) je obvezan poročati v skladu s členom 15 Statuta. |
|
(2) |
V skladu s členom 26.3 Statuta pripravi Izvršilni odbor konsolidirano bilanco stanja ESCB za analitične in operativne namene. |
|
(3) |
V skladu s členom 26.4 Statuta sprejme Svet ECB za uporabo člena 26 Statuta potrebna pravila za standardiziranje računovodstva in finančnega poročanja o poslovanju nacionalnih centralnih bank (NCB). |
|
(4) |
Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter na denarne prihodke, bi morali harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v Prilogah IV, VIII in IX. |
|
(5) |
Smernica ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank ( 1 ) zahteva večje spremembe. Od 1. januarja 2007 bo ESCB uporabljal pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla za evidentiranje transakcij v tuji valuti, finančnih instrumentov v tuji valuti in pripadajočih časovnih razmejitev. Zaradi jasnosti je zaželeno, da se Smernica preoblikuje v enotno besedilo – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitve
1. V tej smernici:
(a) „nacionalne centralne banke“ (NCB) pomeni nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro;
(b) „Eurosistem“ pomeni ECB in nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro;
(c) „računovodski nameni in nameni finančnega poročanja Eurosistema“ pomeni namene, za katere ECB pripravlja računovodske izkaze iz Priloge I v skladu s členoma 15 in 26 Statuta;
(d) „poročevalec“ pomeni ECB ali katero od NCB;
(e) „datum četrtletnega prevrednotenja“ pomeni datum zadnjega koledarskega dne v četrtletju;
(f) „konsolidacija“ pomeni računovodski proces, s katerim se finančni podatki več posamičnih pravnih subjektov združijo, kakor da pripadajo enemu subjektu;
(g) „leto prehoda na eurogotovino“ pomeni 12-mesečno obdobje od datuma, ko eurobankovci in eurokovanci pridobijo status zakonitega plačilnega sredstva v državi članici, ki je sprejela euro;
(h) „ključ za razdelitev bankovcev“ pomeni odstotke, ki izhajajo iz upoštevanja deleža ECB v skupni količini izdanih eurobankovcev in uporabe ključa vpisanega kapitala na deležu NCB v tej skupni količini, v skladu s Sklepom ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju eurobankovcev ( 2 );
(i) „kreditna institucija“ pomeni bodisi: (a) kreditno institucijo v smislu členov 2 in 4(1)(a) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) ( 3 ), kakor sta prenesena v nacionalno pravo, ki je predmet nadzora s strani pristojnih organov; bodisi (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 101(2) Pogodbe, ki je predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnih organov.
2. Opredelitve drugih tehničnih pojmov, uporabljenih v tej smernici, so priložene kot Priloga II.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta smernica se uporablja za ECB in NCB za računovodske namene in namene finančnega poročanja Eurosistema.
2. Področje uporabe te smernice je omejeno na računovodski režim in režim finančnega poročanja Eurosistema, ki ga določa Statut. Posledično se ne uporablja za nacionalna poročila in računovodske izkaze NCB. Zaradi doseganja skladnosti in primerljivosti med režimom Eurosistema in nacionalnimi režimi se priporoča, da NCB v obsegu, ki je mogoč, upoštevajo pravila, določena s to smernico, za svoja nacionalna poročila in računovodske izkaze.
Člen 3
Temeljne računovodske predpostavke
Uporabljajo se naslednje temeljne računovodske predpostavke:
(a) realnost in preglednost: računovodske metode in finančno poročanje odsevajo realnost, so pregledne in upoštevajo kakovostne značilnosti razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Transakcije se evidentirajo in prikažejo v skladu s svojo vsebino in realnostjo, ne samo v skladu s svojo pravno obliko;
(b) previdnost: vrednotenje sredstev in obveznosti ter priznavanje prihodkov se izvede previdno. V okviru te smernice to pomeni, da se nerealizirani prihodki v izkazu poslovnega izida ne priznavajo kot prihodek, temveč se prikažejo neposredno na računu vrednotenja, in da se nerealizirani odhodki evidentirajo ob koncu leta v izkazu poslovnega izida, če presegajo prejšnje prihodke vrednotenja, zabeležene na ustreznem računu vrednotenja. Skrite rezerve ali namerno napačno navajanje postavk v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida niso skladne s predpostavko previdnosti;
(c) dogodki po datumu bilance stanja: sredstva in obveznosti se prilagodijo dogodkom, ki se zgodijo med datumom letne bilance stanja in datumom, ko pristojni organi odobrijo računovodske izkaze, če navedeni dogodki vplivajo na stanje sredstev ali obveznosti na datum bilance stanja. Do prilagoditve sredstev in obveznosti ne pride, razkrijejo pa se tisti dogodki, ki se zgodijo po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, vendar pa so tako pomembni, da bi njihovo nerazkritje lahko vplivalo na zmožnost uporabnikov računovodskih izkazov, da oblikujejo ustrezne ocene in odločitve;
(d) pomembnost: odstopanja od računovodskih pravil, vključno s tistimi, ki vplivajo na izračun izkazov poslovnega izida posameznih NCB in ECB, so dovoljena samo, če se lahko zanje utemeljeno presodi, da so nepomembna v vsesplošnem okviru in predstavitvi računovodskih izkazov poročevalca;
(e) načelo časovne neomejenosti delovanja: izkazi se pripravijo na podlagi načela časovne neomejenosti delovanja;
(f) načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka: prihodki in stroški se priznajo v obračunskem obdobju, v katerem so zasluženi ali povzročeni, in ne v obdobju, v katerem so prejeti ali plačani;
(g) skladnost in primerljivost: merila za vrednotenje bilance stanja in priznavanje prihodkov se uporabljajo skladno v smislu enotnosti in kontinuiranosti pristopa znotraj Eurosistema zaradi zagotavljanja primerljivosti podatkov v računovodskih izkazih.
Člen 4
Priznavanje sredstev in obveznosti
Finančna ali druga sredstva/obveznosti se priznajo v bilanci stanja poročevalca, če:
(a) je verjetno, da bo katera koli prihodnja ekonomska korist v zvezi s postavko sredstev ali obveznosti pritekala k poročevalcu ali od njega odtekala;
in
(b) so vsa tveganja in nagrade v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v največji meri prenesene na poročevalca;
in
(c) je mogoče nabavno ceno ali vrednost sredstev za poročevalca ali znesek obveznosti zanesljivo izmeriti.
Člen 5
Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla in pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave
1. Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla se uporablja kot osnova za evidentiranje transakcij v tuji valuti, finančnih instrumentov v tuji valuti in pripadajočih časovnih razmejitev. Za izvajanje tega pristopa sta se razvili dve različni metodi:
a) „standardni pristop“, kakor je določen v Poglavjih III in IV ter v Prilogi III;
in
b) „alternativni pristop“, kakor je določen v Prilogi III.
2. Transakcije z vrednostnimi papirji, vključno z lastniškimi instrumenti, v tuji valuti se lahko še naprej evidentirajo v skladu s pristopom evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave. S tem povezane natečene obresti, vključno s premijami ali diskonti, se evidentirajo dnevno od datuma promptne poravnave.
3. Posamezne NCB lahko uporabljajo za evidentiranje vseh posebnih transakcij v eurih, finančnih instrumentov in pripadajočih časovnih razmejitev bodisi pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla ali pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave.
4. Razen računovodskih prilagoditev ob koncu četrtletja in ob koncu leta ter postavk, ki so razkrite pod „Druga sredstva“ in „Druge obveznosti“, zneski, predstavljeni kot del dnevnega finančnega poročanja za namene finančnega poročanja Eurosistema, kažejo samo denarne tokove v postavkah bilance stanja.
POGLAVJE II
SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA
Člen 6
Sestava bilance stanja
Sestava bilance stanja ECB in posameznih NCB za namene finančnega poročanja Eurosistema temelji na strukturi, določeni v Prilogi IV.
Člen 7
Pravila vrednotenja bilance stanja
1. Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi IV določeno drugače.
2. Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev razen vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, in netržnih vrednostnih papirjev kot tudi finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede na datum četrtletnega prevrednotenja po srednjih tržnih tečajih in cenah. To poročevalcem ne preprečuje, da bi pogosteje prevrednotili svoje portfelje za interne namene, če med četrtletjem poročajo postavke v svojih bilancah stanja samo po transakcijski vrednosti.
3. Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in razlike zaradi spremembe tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se izvaja po posameznih valutah za tujo valuto, vključno z bilančnimi in zabilančnimi transakcijami, in po posameznih kodah, tj. enaka številka ISIN/tip za vrednostne papirje, razen za vrednostne papirje, vključene v postavko „Druga finančna sredstva“ ali „Razno“, ali vrednostne papirje v imetju za namene denarne politike, ki se obravnavajo kot ločeno imetje.
4. Vknjižbe prevrednotenja se stornirajo ob koncu naslednjega četrtletja, razen nerealiziranih odhodkov, ki se ob koncu leta prenesejo v izkaz poslovnega izida; med četrtletjem se vse transakcije poročajo po transakcijskih cenah in tečajih.
5. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje, vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti in so predmet oslabitve. Enaka obravnava velja za netržne vrednostne papirje. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo:
(i) če se prodana količina šteje za nepomembno v primerjavi s skupnim zneskom portfelja vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti ali
(ii) če se vrednostni papirji prodajo med mesecem datuma zapadlosti ali
(iii) v izjemnih okoliščinah, kot je znatno znižanje izdajateljeve kreditne sposobnosti, ali na podlagi izrecne odločitve Sveta ECB o denarni politiki.
Člen 8
Povratne transakcije
1. Povratna transakcija, ki se izvede v skladu s pogodbo o povratnem nakupu, se evidentira kot prejeti zavarovani depozit na strani obveznosti v bilanci stanja, medtem ko postavka, ki predstavlja zavarovanje, ostane na strani sredstev v bilanci stanja. Prodane vrednostne papirje, ki se odkupijo v skladu s pogodbami o povratnem nakupu, obravnava poročevalec, ki jih mora odkupiti, kakor da so zadevna sredstva še vedno del portfelja, iz katerega so bila prodana.
2. Povratna transakcija, ki se opravi v skladu s pogodbo o povratni prodaji, se v višini zneska posojila evidentira kot dano zavarovano posojilo na strani sredstev v bilanci stanja. Vrednostni papirji, pridobljeni v skladu s pogodbami o povratni prodaji, se ne prevrednotijo, noben prihodek ali odhodek iz tega naslova se ne prenaša v izkaz poslovnega izida poročevalca, ki sredstva posoja.
3. Pri transakcijah posojanja vrednostnih papirjev ti ostanejo v bilanci stanja prenosnika. Take transakcije se evidentirajo na enak način, kot je predpisan za posle povratnega nakupa. Toda če vrednostni papirji, ki si jih izposodi poročevalec, ki deluje kot prevzemnik, niso shranjeni na njegovem skrbniškem računu ob koncu leta, prevzemnik oblikuje rezervacije za izgube, če je tržna vrednost zadevnih vrednostnih papirjev od datuma sklenitve pogodbe o posojanju narasla. Prevzemnik izkazuje obveznost za povratni prenos vrednostnih papirjev, če so bili vrednostni papirji medtem prodani.
4. Zavarovane transakcije z zlatom se obravnavajo kot pogodbe o povratnem nakupu. Tokovi zlata, povezani s temi zavarovanimi transakcijami, se ne evidentirajo v računovodskih izkazih, razlika med promptno in terminsko ceno transakcije se časovno razmeji.
5. Povratne transakcije, vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev, izvedene v skladu s programom avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev, se dejansko evidentirajo v bilanci stanja le, če je zavarovanje zagotovljeno v obliki gotovine, položene na račun zadevne NCB ali ECB.
Člen 9
Tržni lastniški instrumenti
1. Ta člen velja za tržne lastniške instrumente, tj. lastniške deleže ali delniške sklade, ne glede na to, ali transakcije izvede neposredno poročevalec ali njegov agent, razen dejavnosti, izvedenih za pokojninske sklade, udeležb v drugih družbah, naložb v hčerinske družbe ali pomembnih deležev.
2. Lastniški instrumenti, denominirani v tujih valutah in razkriti pod „druga sredstva“ ne predstavljajo dela celotne valutne pozicije, temveč so del ločenega valutnega imetja. Izračun s tem povezanih pozitivnih in negativnih tečajnih razlik se izvede bodisi z metodo neto povprečne nabavne vrednosti bodisi z metodo povprečne nabavne vrednosti.
3. Prevrednotenje lastniških portfeljev se izvede v skladu s členom 7(2). Prevrednotenje se izvaja po posameznih postavkah. Za delniške sklade se cenovno prevrednotenje izvede na neto osnovi in ne po posameznih delnicah. Med različnimi lastniškimi deleži ali delniškimi skladi ni neto izravnave.
4. Transakcije se evidentirajo v bilanci stanja po transakcijski ceni.
5. Posredniška provizija se lahko evidentira bodisi kot transakcijski strošek, vključen v nabavno vrednost sredstev, bodisi kot izdatek v izkazu poslovnega izida.
6. Znesek kupljene dividende se vključi v nabavno vrednost lastniškega instrumenta. Na presečni datum dividende se lahko znesek kupljene dividende obravnava kot ločena postavka, dokler izplačilo dividende še ni prejeto.
7. Časovne razmejitve na dividende se ne knjižijo ob koncu obdobja, saj so že izkazane v tržni ceni lastniških instrumentov, razen lastniških vrednostnih papirjev, v katerih ceno ni vključena pravica do izplačila dividend.
8. Nove izdaje lastniških vrednostnih papirjev s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje se ob njihovi izdaji obravnavajo kot ločeno sredstvo. Nabavna vrednost se izračuna na podlagi obstoječih povprečnih nabavnih vrednosti za lastniške vrednostne papirje, izvršilne cene novo pridobitev ter na podlagi razmerja med obstoječimi in novimi lastniškimi vrednostnimi papirji. Alternativno lahko cena pravice prednostnega nakupa temelji na vrednosti pravice na trgu, obstoječi povprečni nabavni vrednosti lastniškega vrednostnega papirja in tržni ceni lastniškega vrednostnega papirja pred novo izdajo lastniških vrednostnih papirjev s pravico prednostnega nakupa.
Člen 9a
Sintetični instrumenti
1. Instrumenti, kombinirani v sintetični instrument, se upoštevajo in obravnavajo ločeno od drugih instrumentov, v skladu s splošnimi določbami, pravili vrednotenja, priznavanjem prihodkov in tem instrumentom lastnimi zahtevami, kot so določeni v tej smernici.
2. Z odstopanjem od členov 3(b), 7(3), 11(1) in 13(2) se za vrednotenje sintetičnih instrumentov lahko uporabi naslednja alternativna obravnava:
(a) nerealizirani dobički in izgube instrumentov, kombiniranih v sintetični instrument, se pobotajo ob koncu leta. V tem primeru se neto nerealizirani dobički evidentirajo na računu vrednotenja. Neto nerealizirane izgube se evidentirajo v izkazu poslovnega izida, če presegajo predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na ustreznem računu vrednotenja;
(b) vrednostni papirji, ki so del sintetičnega instrumenta, niso del celotnega imetja teh vrednostnih papirjev, ampak so del ločenega imetja;
(c) nerealizirane izgube, ki se upoštevajo v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, in ustrezni nerealizirani dobički se ločeno amortizirajo v naslednjih letih.
3. Če eden od kombiniranih instrumentov poteče, je prodan, ukinjen ali izvršen, poročevalec preneha z alternativno obravnavo, opisano v odstavku 2, morebitni neamortizirani prihodki vrednotenja v izkazu poslovnega izida preteklih let pa se nemudoma stornirajo.
4. Alternativna obravnava, opisana v odstavku 2, se lahko uporabi samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) posamezni instrumenti se vodijo in njihova donosnost se vrednoti kot en kombiniran instrument, bodisi na podlagi strategije obvladovanja tveganj ali na podlagi investicijske strategije;
(b) pri začetnem upoštevanju so posamezni instrumenti strukturirani in določeni kot sintetični instrument;
(c) uporaba alternativne obravnave odpravi ali občutno zmanjša nedoslednost vrednotenja (neusklajeno vrednotenje), ki bi nastalo z uporabo splošnih pravil, določenih v tej smernici za posamezne instrumente; in
(d) dostopnost formalne dokumentacije, ki omogoča preverjanje izpolnjevanja pogojev, določenih v predhodnih odstavkih (a), (b) in (c).
Člen 10
Bankovci
1. Za izvajanje člena 52 Statuta se bankovci drugih sodelujočih držav članic, ki jih ima posamezna NCB, ne evidentirajo kot bankovci v obtoku, temveč kot saldi na računih znotraj Eurosistema. Postopek za obravnavanje bankovcev drugih sodelujočih držav članic je naslednji:
(a) NCB, ki prejme bankovce v nacionalnih valutnih enotah euroobmočja, izdane s strani drugih NCB, dnevno obvešča NCB izdajateljico o vrednosti prejetih bankovcev za menjavo, razen če je dana dnevna količina majhna. NCB izdajateljica izda NCB prejemnici ustrezno plačilo prek sistema ►M1 TARGET/TARGET2 ◄ ;
in
(b) podatki o „bankovcih v obtoku“ se prilagodijo v poslovnih knjigah NCB izdajateljice ob prejetju zgoraj omenjenega obvestila.
2. Znesek „bankovcev v obtoku“ v bilancah stanja posameznih NCB je rezultat treh komponent:
(a) neprilagojene vrednosti eurobankovcev v obtoku, vključno z bankovci v nacionalnih valutnih enotah euroobmočja z letom prehoda na eurogotovino za NCB, ki sprejme euro, ki se izračuna v skladu z eno od naslednjih dveh metod:
|
Metoda A: |
B = P – D – N – S |
|
Metoda B: |
B = I – R – N |
|
Pri tem: |
B je neprilagojena vrednost „bankovcev v obtoku“ P je vrednost bankovcev, natisnjenih ali prejetih od tiskarne ali drugih NCB D je vrednost uničenih bankovcev N je vrednost nacionalnih bankovcev NCB izdajateljice, ki jih imajo druge NCB (o njih je bila obveščena, vendar še niso bili repatriirani) I je vrednost bankovcev, danih v obtok R je vrednost prejetih bankovcev S je vrednost bankovcev na zalogi/v trezorju. |
(b) minus znesek neobrestovane terjatve do banke ECI v zvezi z razširjenim testnim programom hrambe (ECI) pri prenosu lastništva bankovcev, ki so povezani s programom ECI;
(c) plus ali minus znesek prilagoditev, ki izhajajo iz uporabe ključa za razdelitev bankovcev.
POGLAVJE III
PRIZNAVANJE PRIHODKOV
Člen 11
Priznavanje prihodkov
1. Za priznavanje prihodkov se uporabljajo naslednja pravila:
(a) realizirani dobički in realizirane izgube se prenašajo v izkaz poslovnega izida;
(b) nerealizirani dobički se ne priznajo kot prihodek, ampak se evidentirajo neposredno na račun vrednotenja;
(c) nerealizirane izgube ob koncu leta se prenašajo v izkaz poslovnega izida, kadar presegajo predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na ustreznem računu vrednotenja;
(d) nerealizirane izgube, prenesene v izkaz poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme novih nerealiziranih dobičkov;
(e) ni neto izravnave nerealiziranih izgub pri katerem koli vrednostnem papirju, valuti ali imetju v zlatu v breme nerealiziranih dobičkov iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata;
(f) izgube zaradi oslabitve ob koncu leta se prenašajo v izkaz poslovnega izida in se v naslednjih letih ne stornirajo, razen če se oslabitev zmanjša, to zmanjšanje pa se lahko poveže z opaznim dogodkom, ki je nastopil po tem, ko je bila oslabitev prvič evidentirana.
2. Premije in diskonti, ki izhajajo iz izdanih in kupljenih vrednostnih papirjev, se izračunajo in prikažejo kot del obrestnega prihodka ter se amortizirajo med preostalim obdobjem do dospelosti vrednostnih papirjev bodisi po linearni metodi bodisi po metodi notranje stopnje donosa (IRR). Vendar pa je metoda IRR obvezna za diskontne vrednostne papirje, ki imajo ob nakupu preostalo dospelost daljšo od enega leta.
3. Časovne razmejitve za finančna sredstva in obveznosti, npr. obveznosti iz naslova obresti in amortizirane premije/diskonti v tuji valuti, se izračunajo in evidentirajo na računih dnevno, na podlagi zadnjih razpoložljivih tečajev. Časovne razmejitve za finančna sredstva in obveznosti v eurih se izračunajo in evidentirajo na računih vsaj četrtletno. Časovne razmejitve za druge postavke se izračunajo in evidentirajo na računih vsaj letno.
4. Neodvisno od pogostosti izračunavanja časovnih razmejitev, toda z izjemami, na katere se nanaša člen 5(4), poročevalci med četrtletjem poročajo podatke po transakcijski vrednosti.
5. Časovne razmejitve v tujih valutah se preračunajo po menjalnem tečaju na datum evidentiranja in vplivajo na valutno pozicijo.
6. Na splošno se lahko za izračun časovnih razmejitev med letom uporablja lokalna praksa (tj. izračun do bodisi zadnjega poslovnega dneva bodisi zadnjega koledarskega dneva četrtletja). Toda ob koncu leta je obvezni referenčni datum 31. december.
7. Valutni odlivi, ki povzročijo spremembo v stanju določene valute, lahko povzročijo realizirane pozitivne ali negativne tečajne razlike.
Člen 12
Stroški transakcij
1. Za stroške transakcij se uporabljajo naslednja splošna pravila:
(a) metoda povprečne nabavne vrednosti se uporablja dnevno za zlato, instrumente in vrednostne papirje v tuji valuti, za izračun nabavne vrednosti prodanih postavk, ob upoštevanju vpliva gibanja menjalnega tečaja in/ali cen;
(b) povprečna nabavna cena/tečaj za sredstva/obveznosti se zmanjša/poveča za nerealizirane izgube, prenesene v izkaz poslovnega izida ob koncu leta;
(c) pri nakupu kuponskih vrednostnih papirjev se znesek kupljenega kuponskega prihodka obravnava kot ločena postavka. Pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se vključi v stanje te valute, ne pa v nabavne stroške ali ceno sredstva za namen ugotavljanja povprečne cene, niti v vrednost te valute.
2. Za vrednostne papirje se uporabljajo naslednja posebna pravila:
(a) transakcije se evidentirajo po transakcijski ceni in knjižijo v računovodskih izkazih po čisti ceni;
(b) provizije za skrbništvo in upravljanje, provizije za tekoče račune in drugi posredni stroški se ne štejejo za transakcijske stroške in se vključijo v izkaz poslovnega izida. Ne obravnavajo se kot del povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva;
(c) prihodki se evidentirajo v bruto znesku, pri tem pa se vračljivi odbitni davek in drugi davki knjižijo ločeno;
(d) za izračun povprečne nabavne vrednosti vrednostnega papirja se bodisi (i) vsi nakupi med dnevom po nabavni vrednosti dodajo stanju predhodnega dne, da dobimo novo tehtano povprečno ceno pred upoštevanjem prodaj istega dne, bodisi (ii) se lahko upoštevajo posamezni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev v vrstnem redu, v kakršnem se zgodijo med dnevom, da bi se izračunala revidirana povprečna cena.
3. Za zlato in tujo valuto se uporabljajo naslednja posebna pravila:
(a) transakcije v tuji valuti, ki ne vplivajo na spremembo stanja te valute, se preračunajo v euro z uporabo menjalnega tečaja na datum sklenitve pogodbe ali datum poravnave ter ne vplivajo na nabavno vrednost tega imetja;
(b) transakcije v tuji valuti, ki vplivajo na spremembo stanja te valute, se preračunajo v euro z uporabo menjalnega tečaja na datum pogodbe;
(c) za poravnavo zneskov glavnice, ki izhajajo iz povratnih transakcij z vrednostnimi papirji v tuji valuti ali z zlatom, se šteje, da ne povzroči spremembe stanja te valute ali zlata;
(d) dejanski gotovinski prejemki in plačila se preračunajo po menjalnem tečaju, ki velja na dan poravnave;
(e) kadar obstaja dolga pozicija, se neto prilivi valut in zlata, izvršeni med dnevom, dodajo stanju predhodnega dne po povprečni vrednosti dnevnih prilivov za vsako posamezno valuto in zlato, za izračun novega tehtanega povprečnega tečaja/cene zlata. Pri neto odlivih izračun realiziranega dobička ali izgube temelji na povprečni nabavni vrednosti stanja posamezne valute ali zlata v predhodnem dnevu, tako da ostane povprečna nabavna vrednost nespremenjena. Razlike v povprečnem tečaju/ceni zlata med prilivi in odlivi med dnevom prav tako povzročijo realizirane dobičke ali izgube. Kjer obstajajo obveznosti v zvezi s pozicijo tuje valute ali zlata, se za zgoraj navedeni pristop uporablja nasprotni postopek. Tako na povprečno nabavno vrednost pasivne pozicije vplivajo neto odlivi, medtem ko neto prilivi zmanjšajo pozicijo pri obstoječem tehtanem povprečnem tečaju/ceni zlata in povzročijo realizirane dobičke in izgube;
(f) stroški transakcij v tuji valuti in drugi splošni stroški se knjižijo v izkaz poslovnega izida.
POGLAVJE IV
RAČUNOVODSKA PRAVILA ZA ZABILANČNE INSTRUMENTE
Člen 13
Splošna pravila
1. Terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi valutni instrumenti, ki vključujejo prihodnjo zamenjavo ene valute za drugo, se vključijo v neto valutne pozicije za izračun povprečne nabavne vrednosti ter pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.
2. Obrestne zamenjave, standardizirane terminske pogodbe, nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri, drugi obrestni instrumenti in opcije se evidentirajo in prevrednotijo po posameznih postavkah. Ti instrumenti se obravnavajo ločeno od bilančnih postavk.
3. Dobički in izgube, ki izhajajo iz zabilančnih instrumentov, se priznajo in obravnavajo podobno kakor pri bilančnih instrumentih.
Člen 14
Terminske transakcije v tuji valuti
1. Terminski nakupi in prodaje se priznavajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju terminske transakcije. Realizirani dobički in izgube od prodajnih transakcij se izračunajo z uporabo povprečne nabavne vrednosti valutne pozicije na datum sklenitve posla, v skladu s postopkom dnevne neto izravnave za nakupe in prodaje.
2. Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost iz naslova obresti ali kot terjatev iz naslova obresti in se časovno razmeji.
3. Na datum poravnave se zabilančne postavke stornirajo.
4. Na valutno pozicijo vplivajo terminske transakcije od datuma sklenitve posla po promptnem tečaju.
5. Terminske pozicije se vrednotijo v povezavi s promptno pozicijo iste valute, s pobotanjem morebitnih razlik, ki se lahko pojavijo znotraj pozicije posamezne valute. Neto izguba se evidentira v breme izkaza poslovnega izida, kadar preseže predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na računu vrednotenja. Neto dobiček se evidentira na računu vrednotenja.
Člen 15
Valutne zamenjave
1. Terminski in promptni nakupi in prodaje se priznajo na računih bilance stanja na ustrezen datum poravnave.
2. Terminski in promptni nakupi in prodaje se priznajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju transakcij.
3. Prodajne transakcije se priznajo po promptnem tečaju transakcije. Tako ne pride do nobenih dobičkov in izgub.
4. Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost iz naslova obresti ali terjatev iz naslova obresti za nakupe in prodaje in se časovno razmeji.
5. Na datum poravnave se zabilančne postavke stornirajo.
6. Valutna pozicija se spremeni samo kot posledica časovnih razmejitev, denominiranih v tuji valuti.
7. Terminska pozicija se vrednoti v povezavi s pripadajočo promptno pozicijo.
Člen 16
Standardizirane terminske pogodbe
1. Standardizirane terminske pogodbe se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančnih računih.
2. Začetno kritje se evidentira kot ločeno sredstvo, če je položeno v gotovini. Če je položeno v obliki vrednostnih papirjev, ostane nespremenjeno v bilanci stanja.
3. Dnevne spremembe gibljivih kritij se izkažejo v izkazu poslovnega izida in vplivajo na valutno pozicijo. Enak postopek se uporabi na zaključni dan odprte pozicije, ne glede na to, ali pride do predaje. Če do predaje pride, se vknjižba o nakupu ali prodaji izvede po tržni ceni.
4. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.
Člen 17
Obrestne zamenjave
1. Obrestne zamenjave se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.
2. Tekoča obrestna plačila, prejeta ali plačana, se časovno razmejijo. Plačila se lahko poravnajo na neto osnovi za vsako obrestno zamenjavo, toda prihodki in odhodki iz natečenih obresti se evidentirajo na bruto osnovi.
3. Obrestne zamenjave se prevrednotijo posamično in, če je potrebno, preračunajo v eure po promptnem deviznem tečaju. Priporočeno je, da se nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, amortizira v naslednjih letih, da se amortizacija za terminske obrestne zamenjave začne z datumom vrednotenja transakcije in da je amortizacija linearna. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja.
4. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.
Člen 18
Nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri
1. Nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.
2. Znesek nadomestila, ki ga ena stranka plača drugi na datum poravnave, se knjiži na datum poravnave v izkaz poslovnega izida. Plačila se časovno ne razmejijo.
3. Pri nestandardiziranih terminskih pogodbah o obrestni meri v tuji valuti plačila nadomestil vplivajo na valutno pozicijo. Plačila nadomestil se preračunajo v euro po promptnem tečaju na datum poravnave.
4. Vse nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri se prevrednotijo posamično in, če je potrebno, preračunajo v euro po promptnem deviznem tečaju. Nerealizirane izgube, prenesena v izkaz poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih dobičkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican. Nerealizirani prihodki vrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja.
5. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.
Člen 19
Terminske transakcije z vrednostnimi papirji
Terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo v skladu z eno od naslednjih dveh metod:
1. Metoda A:
(a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije;
(b) povprečna nabavna vrednost imetja vrednostnega papirja, s katerim se trguje, ostane nespremenjena do poravnave; učinki dobičkov in izgub teh terminskih prodaj se izračunajo na datum poravnave;
(c) na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo in morebitno stanje na računu vrednotenja se knjiži v dobro izkaza poslovnega izida. Kupljeni vrednostni papir se evidentira z uporabo promptne cene na dan dospelosti (dejanska tržna cena), medtem ko se razlika glede na izvirno terminsko ceno prizna kot realizirani dobiček ali izguba;
(d) pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se povprečna nabavna vrednost neto valutne pozicije ne spremeni, če poročevalec že ima pozicijo v tej valuti. Če je terminsko kupljena obveznica denominirana v valuti, v kateri poročevalec nima pozicije, tako da je nujno kupiti zadevno valuto, se uporabljajo pravila za nakup tujih valut v skladu s členom 12(3)(e);
(e) terminske pozicije se vrednotijo na ločeni osnovi glede na terminsko tržno ceno za preostali čas trajanja transakcije. Odhodek vrednotenja ob koncu leta bremeni izkaz poslovnega izida, prihodek vrednotenja pa se knjiži na račun vrednotenja. Nerealizirana izgube, izkazane v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih dobičkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican.
2. Metoda B:
(a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije. Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo;
(b) na koncu četrtletja se izvede prevrednotenje vrednostnega papirja na osnovi neto pozicije, ki izhaja iz bilance stanja, in prodaj tega vrednostnega papirja, evidentiranih na zabilančnih računih. Znesek prevrednotenja je enak razliki med navedeno neto pozicijo, vrednoteno po ceni prevrednotenja, in isto pozicijo, vrednoteno po povprečni nabavni vrednosti bilančne pozicije. Na koncu četrtletja so terminski nakupi predmet procesa prevrednotenja iz člena 7. Rezultat prevrednotenja je enak razliki med promptno ceno in povprečno nabavno vrednostjo nakupnih obveznosti;
(c) rezultat terminske prodaje se evidentira v poslovnem letu, v katerem je bila prevzeta obveznost. Ta rezultat je enak razliki med začetno terminsko ceno in povprečno nabavno vrednostjo bilančne pozicije ali povprečno nabavno vrednostjo zabilančnih nakupnih obveznosti, če je bilančna pozicija nezadostna ob času prodaje.
Člen 20
Opcije
1. Opcije se priznavajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma izvedbe ali roka zapadlosti po izvršilni ceni osnovnega instrumenta.
2. Premije v tuji valuti se preračunajo v euro po menjalnem tečaju na datum sklenitve pogodbe ali na datum poravnave. Plačana premija se prizna kot ločeno sredstvo, medtem ko se prejeta premija prizna kot ločena obveznost.
3. Če se opcija izvrši, se osnovni instrument evidentira v bilanci stanja po izvršilni ceni plus ali minus osnovna vrednost premije. Znesek osnovne premije se prilagodi na podlagi nerealiziranih izgub, ki se izkažejo ob koncu leta v izkazu poslovnega izida.
4. Če se opcija ne izvrši, se znesek opcijske premije, prilagojen na podlagi nerealiziranih izgub prejšnjega konca leta, prikaže v izkazu poslovnega izida, preračunan po menjalnem tečaju, ki je na voljo na datum roka zapadlosti.
5. Na valutno pozicijo vplivajo dnevno gibljivo kritje za opcije vrste terminskih pogodb, kakršen koli odpis opcijske premije ob koncu leta, osnovno poslovanje na datum izvršitve ali opcijska premija na datum roka zapadlosti. Dnevne spremembe v gibljivih kritjih se izkažejo v izkazu poslovnega izida.
6. Vsaka opcijska pogodba se prevrednoti posamično. Nerealizirane izgube, izkazane v izkazu poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih dobičkov. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja. Pri nobeni opciji ni neto izravnave nerealiziranih izgube v breme nerealiziranih dobičkov pri kateri koli drugi opciji.
7. Za namene odstavka 6 so tržne vrednosti ponudbene cene, kadar take cene ponudijo borza, trgovci ali posredniki ali podobni subjekti. Kadar ponudbene cene niso na voljo, se tržna vrednost določi z metodo vrednotenja. Taka metoda vrednotenja se uporablja vseskozi dosledno in lahko se dokaže, da podaja zanesljive ocene cen, ki bi jih dobili v dejanskih tržnih transakcijah.
8. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.
POGLAVJE V
OBVEZNOSTI GLEDE POROČANJA
Člen 21
Oblike poročanja
1. NCB poročajo podatke za namene finančnega poročanja Eurosistema ECB v skladu s to smernico.
2. Oblike poročanja Eurosistema zajemajo vse postavke, ki so opredeljene v Prilogi IV. Vsebina postavk, ki se vključijo v različne oblike bilance stanja, je prav tako opisana v Prilogi IV.
3. Oblike različnih objavljenih računovodskih izkazov so usklajene z naslednjimi prilogami:
(a) objavljen konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema ob koncu četrtletja v Prilogi V;
(b) objavljen konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema med četrtletjem v Prilogi VI;
(c) konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema v Prilogi VII.
POGLAVJE VI
LETNA OBJAVLJENA BILANCA STANJA IN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Člen 22
Objavljeni bilance stanja in izkazi poslovnega izida
Priporočeno je, da NCB uskladijo svoje objavljene letne bilance stanja in izkaze poslovnega izida s prilogama VIII in IX.
POGLAVJE VII
PRAVILA KONSOLIDACIJE
Člen 23
Splošna pravila konsolidacije
1. Konsolidirane bilance stanja Eurosistema obsegajo vse postavke iz bilanc stanja ECB in posameznih NCB.
2. Poročila v procesu konsolidacije morajo biti usklajena. Vsi računovodski izkazi Eurosistema se pripravljajo na podobni osnovi z uporabo enakih konsolidacijskih metod in postopkov.
3. Konsolidirane bilance stanja Eurosistema pripravi ECB. Te bilance stanja spoštujejo potrebo po enotnih računovodskih načelih in metodah, sovpadajočih finančnih obdobjih v Eurosistemu, in konsolidacijskih usklajevanjih, ki izhajajo iz transakcij in pozicij znotraj Eurosistema, ter upoštevajo kakršne koli spremembe v sestavi Eurosistema.
4. Posamezne postavke bilance stanja, razen saldov računov znotraj Eurosistema, ki pripadajo posameznim NCB in ECB, se združijo v konsolidacijske namene.
5. Stanja na računih NCB in ECB pri tretjih osebah se v procesu konsolidacije evidentirajo v bruto znesku.
6. Stanja na računih znotraj Eurosistema se prikažejo v bilancah stanja ECB in NCB v skladu s Prilogo IV.
POGLAVJE VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 24
Razvoj, uporaba in razlaga pravil
1. Odbor ESCB za računovodstvo in denarne prihodke (AMICO) prek Izvršilnega odbora poroča Svetu ECB o razvoju, uporabi in izvajanju računovodskih pravil in pravil finančnega poročanja ESCB.
2. Pri razlagi te smernice se upoštevajo pripravljalno delo, računovodska načela, harmonizirana s pravom Skupnosti, in splošno priznani mednarodni računovodski standardi.
Člen 25
Prehodna pravila
1. NCB prevrednotijo vsa finančna sredstva in obveznosti po stanju na datum, ko so postale članice Eurosistema. Nerealizirani dobički, ki so se pojavili pred tem datumom ali na ta datum, se ločijo od tistih nerealiziranih prihodkov vrednotenja, ki lahko nastanejo po tem datumu, in ostanejo pri NCB. Tržne cene in tečaji, ki so jih uporabile NCB v začetnih bilancah stanja na začetku sodelovanja v Eurosistemu, se štejejo za povprečno vrednost sredstev in obveznosti teh NCB.
2. Priporočeno je, da se nerealizirani dobički, ki so nastali pred začetkom ali ob začetku članstva NCB v Eurosistemu, ne štejejo za razdeljive ob času prehoda ter se štejejo za realizirane/razdeljive le v okviru transakcij, do katerih pride po vstopu v Eurosistem.
3. Dobički in izgube v zvezi z deviznimi tečaji, zlatom in cenami, nastali zaradi prenosa sredstev iz NCB v ECB, se štejejo za realizirane.
4. Ta člen ne posega v nobeno odločitev, ki se sprejme na podlagi člena 30 Statuta.
Člen 26
Razveljavitev
Smernica ECB/2002/10 se s to smernico razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno smernico se razlagajo kot sklicevanja na to smernico in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi X.
Člen 27
Končne določbe
1. Ta smernica začne veljati 1. januarja 2007.
2. Ta smernica se uporablja za vse centralne banke Eurosistema.
PRILOGA I
RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA EUROSISTEM
|
vrsta poročila |
interno/objavljeno |
pravna podlaga |
namen poročila |
|
1 Dnevni računovodski izkaz Eurosistema |
Interno |
Ni |
Predvsem za namene upravljanja z likvidnostjo za izvajanje člena 12.1 Statuta. Del podatkov iz dnevnega računovodskega izkaza se uporabi za izračun denarnega prihodka |
|
2 Razčlenjen tedenski računovodski izkaz |
Interno |
Ni |
Podlaga za izdelavo konsolidiranega tedenskega računovodskega izkaza Eurosistema |
|
3 Konsolidiran tedenski računovodski izkaz Eurosistema |
Objavljeno |
Člen 15.2 Statuta |
Konsolidiran računovodski izkaz za denarno in ekonomsko analizo. Konsolidiran tedenski računovodski izkaz Eurosistema izhaja iz dnevnega računovodskega izkaza na dan poročanja |
|
4 Mesečne in četrtletne finančne informacije Eurosistema |
Objavljeno in interno (1) |
Uredbe s področja statistike, po katerih morajo MFI predložiti podatke |
Statistična analiza |
|
5 Konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema |
Objavljeno |
Člen 26.3 Statuta |
Konsolidirana bilanca stanja za analitične in operativne namene |
|
(1) Mesečni podatki, vneseni v objavljene agregirane statistične podatke, ki se zahtevajo od monetarnih finančnih institucij (MFI) v Evropski uniji. Poleg tega morajo centralne banke kot MFI na četrtletni osnovi predložiti bolj podrobne informacije od tistih, ki so navedene v mesečnih podatkih. |
|||
PRILOGA II
GLOSAR
Amortizacija: sistematično zmanjševanje premije/diskonta na računih ali vrednosti sredstev v določenem časovnem obdobju.
Čista cena: transakcijska cena, ki ne vključuje popusta/natečenih obresti, vključuje pa transakcijske stroške, ki predstavljajo del cene.
Datum dospelosti: datum, na katerega nominalna vrednost/glavnica zapade in je v celoti izplačljiva imetniku.
Datum poravnave: datum, na katerega je končen in nepreklicen prenos vrednosti evidentiran v poslovnih knjigah zadevne poravnalne institucije. Poravnava je lahko takojšnja (v realnem času), v istem dnevu (ob koncu dneva) ali na dogovorjeni datum po datumu sprejetja obveznosti.
Datum promptne poravnave: datum, ko se poravna promptna transakcija za finančni instrument v skladu z veljavnimi tržnimi dogovori za ta finančni instrument.
Diskont: razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, če je ta cena nižja od nominalne vrednosti.
Diskontni vrednostni papir: sredstvo, ki ne prinaša kuponskih obresti, njegov donos pa izhaja iz zvišanja vrednosti kapitala, ker je sredstvo izdano ali kupljeno z diskontom.
▼M2 —————
Finančna obveznost: katera koli obveznost, ki predstavlja zakonsko obveznost predati gotovino ali drug finančni instrument drugemu podjetju ali izmenjati finančne instrumente z drugim podjetjem pod potencialno neugodnimi pogoji.
Finančno sredstvo: katero koli sredstvo, ki je: (i) gotovina; ali (ii) pogodbena pravica do prejetja gotovine ali drugega finančnega instrumenta od drugega podjetja; ali (iii) pogodbena pravica do izmenjave finančnih instrumentov z drugim podjetjem pod potencialno ugodnimi pogoji; ali (iv) lastniški instrument drugega podjetja.
Imetje v tuji valuti: neto pozicija v zadevni valuti. Pri tej opredelitvi se posebne pravice črpanja (SDR) razumejo kot ločena valuta.
Izvršilna cena: določena cena za opcijsko pogodbo, po kateri se lahko izvrši pogodba.
Lastniški instrumenti: vrednostni papirji, ki prinašajo dividende, tj. delnice podjetij in vrednostni papirji, ki potrjujejo naložbo v delniški sklad.
Linearna depreciacija/amortizacija: depreciacija/amortizacija je po določenem obdobju določena tako, da delimo nabavno vrednost sredstva, zmanjšano za njegovo ocenjeno preostalo vrednost, z ocenjeno dobo koristnosti sredstva v razmerju glede na zadevno časovno obdobje.
Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN): številka, ki jo izda ustrezni pristojni izdajateljski organ.
Mednarodni računovodski standardi: Mednarodni računovodski standardi (MRS), Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in pripadajoče razlage (Razlage SIC-IFRIC), naknadne spremembe teh standardov in pripadajočih razlag, prihodnji standardi in pripadajoče razlage, ki jih sprejme Evropska unija.
▼M1 —————
Menjalni tečaj: vrednost neke valute za namen preračunavanja v drugo.
Namenski portfelj namenske naložbe na strani sredstev v bilanci stanja kot nasprotni sklad, ki zajema vrednostne papirje, lastniške instrumente, vezane depozite in tekoče račune, udeležbe in/ali naložbe v hčerinske družbe. Ustreza določljivi postavki na strani obveznosti v bilanci stanja, ne glede na to, ali obstaja kakšna pravna ali druga omejitev.
Nerealizirani dobički/izgube: dobički/izgube, ki izhajajo iz prevrednotenja sredstev v primerjavi s popravljeno nabavno vrednostjo teh sredstev.
Nestandardizirana terminska pogodba o obrestni meri: pogodba, s katero se stranki dogovorita o obrestni meri za hipotetični depozit z določeno zapadlostjo na določeni datum v prihodnosti. Na datum poravnave ena stranka plača nadomestilo drugi, odvisno od razlike med pogodbeno obrestno mero in tržno obrestno mero na datum poravnave.
Notranja stopnja donosa: diskontna stopnja, pri kateri je knjigovodska vrednost vrednostnega papirja enaka sedanji vrednosti prihodnjega denarnega toka.
Obrestna zamenjava: pogodbeni dogovor o izmenjavi denarnih tokov, ki predstavljajo tokove periodičnih obrestnih izplačil z nasprotno stranko, bodisi v eni valuti ali dveh različnih valutah pri medvalutnih transakcijah.
Obveznost: sedanja obveznost podjetja, ki izhaja iz preteklih dogodkov, poravnava katere naj bi povzročila odtok virov, ki predstavljajo ekonomske koristi, iz podjetja.
Opcija vrste terminskih pogodb: naštete opcije, kjer se gibljivo kritje plača ali prejme dnevno.
Opcija: pogodba, ki daje imetniku pravico, ne pa obveznosti, da odkupi ali proda določeno količino določenih delnic, borznega blaga, valute, indeksa ali dolga po določeni ceni v določenem obdobju ali na datum zapadlosti.
Oslabitev: znižanje vračljivega zneska pod knjigovodski znesek.
Pogodba o povratni prodaji in povratnem nakupu: pogodba, po kateri se imetnik gotovine strinja s tem, da kupi sredstvo, in obenem s tem, da ga povratno proda za dogovorjeno ceno na zahtevo ali po poteku določenega časa ali ob nekem nepredvidenem dogodku. Včasih je povratna transakcija dogovorjena prek tretje osebe (tristranski povratni posel).
Poravnava: dejanje, ki odpravi obveznosti v zvezi s prenosi denarja ali sredstev med dvema ali več strankami. V okviru transakcij znotraj Eurosistema se poravnava nanaša na izničenje neto saldov, ki izhajajo iz transakcij znotraj Eurosistema, ter zahteva prenos sredstev.
Povprečna nabavna vrednost: metoda drsečega ali tehtanega povprečja, pri kateri se vrednost vsakega nakupa doda obstoječi knjigovodski vrednosti, da se dobi nova tehtana povprečna nabavna vrednost.
Povratna transakcija: operacija, s katero centralna banka kupi (povratna prodaja) ali proda (povratni nakup) sredstva v skladu s pogodbo o povratnem nakupu ali izvede kreditne posle z zavarovanjem.
Premija: razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, če je ta cena višja od nominalne vrednosti.
Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave: računovodski pristop, po katerem so poslovni dogodki evidentirani na datum poravnave.
Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla: računovodski pristop, pri katerem se posli knjižijo na datum transakcije.
Prisvojitev: dejanje pridobitve imetništva nad vrednostnimi papirji, posojili ali drugimi sredstvi, ki jih je centralna banka prejela kot zavarovanje, kot sredstvo za izvršitev prvotne terjatve.
Program avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev (ASLP): finančna operacija, ki združuje transakcije začasnega nakupa in prodaje, ko se posebno zavarovanje posodi nasproti splošnemu zavarovanju. Kot rezultat teh transakcij posojanja in izposojanja se ustvarja prihodek zaradi različnih reodkupnih tečajev obeh transakcij, tj. prejeta marža. Operacija se lahko izvede po lastniškem programu, tj. banka, ki ta program ponuja, je sama končna nasprotna stranka, ali pa po posredniškem programu, tj. banka, ki ta program ponuja, deluje le kot posrednik, končna nasprotna stranka pa je institucija, s katero se dejansko sklenejo posli posojanja vrednostnih papirjev.
Promptni tečaj: tečaj, po katerem se poravna transakcija na datum promptne poravnave. V zvezi s terminskimi transakcijami v tuji valuti je promptni tečaj tisti tečaj, ki se mu dodajo terminske točke, da se izpelje terminski tečaj.
Računi vrednotenja: računi bilance stanja za evidentiranje razlike v vrednosti sredstva ali obveznosti med popravljeno nabavno vrednostjo sredstva/obveznosti in njenim vrednotenjem po tržni ceni na koncu obdobja, ko je navedena vrednost višja od nabavne vrednosti sredstev in ko je tržna cena nižja od nabavne vrednosti obveznosti. Vključujejo razlike v kotaciji cen in/ali tržnih menjalnih tečajih.
Razširjeni testni program hrambe (ECI): program, ki sestoji iz depoja zunaj euroobmočja, s katerim upravlja komercialna banka, kjer so eurobankovci v hrambi v imenu Eurosistema, za dostavljanje in prejemanje eurobankovcev.
Relizirani dobički/izgube: dobički/izgube, ki izhajajo iz razlike med prodajno ceno bilančne postavke in njeno popravljeno nabavno vrednostjo.
Rezervacije: zneski, izločeni pred ugotovitvijo dobička ali izgube, za zavarovanje pred kakršno koli znano ali predvideno obveznostjo ali tveganjem, katerega stroškov ni mogoče natančno določiti (glej „Rezerve“). Rezervacije za prihodnje obveznosti in stroške se ne smejo uporabiti za popravek vrednosti sredstev.
Rezerve: znesek, izločen iz dobička, ki se lahko razdeli, ki ni namenjen poravnavi neke določene obveznosti, nepredvidenega izdatka ali pričakovanega zmanjšanja vrednosti sredstev, za katerega je znano, da obstaja na datum bilance stanja.
Sintetični instrument: finančni instrument, ustvarjen umetno s kombiniranjem dveh ali več instrumentov z namenom posnemanja denarnega toka in vzorcev vrednotenja drugega instrumenta. To se običajno stori preko finančnega posrednika.
Srednja tržna cena: srednja točka med prodajno in nakupno ceno za vrednostni papir, ki temelji na kotacijah za transakcije normalnega tržnega obsega priznanih vzdrževalcev trga ali priznanih borz in ki se uporablja pri četrtletnem postopku prevrednotenja.
Srednji tržni tečaj: referenčni tečaji eura, ki na splošno temeljijo na rednem posvetovalnem postopku med centralnimi bankami znotraj in zunaj ESCB, ki običajno poteka ob 14.15 po srednjeevropskem času, in ki se uporabljajo za četrtletni postopek prevrednotenja.
Sredstvo: vir, ki ga podjetje obvladuje zaradi preteklih dogodkov in od katerega se pričakuje pritok bodočih ekonomskih koristi v podjetje.
Standardizirana terminska pogodba o obrestni meri: terminska pogodba, s katero se trguje na borzi. Pri taki pogodbi se na datum pogodbe sklene dogovor o nakupu ali prodaji obrestnega instrumenta, npr. obveznice, po določeni ceni z dostavo na datum v prihodnosti. Običajno ne pride do dejanske dostave; pogodba se običajno realizira pred dogovorjeno dospelostjo.
TARGET: transevropski sistem bruto poravnave v realnem času, v skladu s Smernico ECB/2005/16 z dne 30. decembra 2005 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET) ( 4 ).
TARGET2: transevropski sistem bruto poravnave v realnem času, v skladu s Smernico ECB/2007/2 z dne 26. aprila 2007 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) ( 5 ).
Terminske transakcije z vrednostnimi papirji: pogodbe na prostem trgu, v katerih se na datum pogodbe sklene dogovor o nakupu ali prodaji obrestnega instrumenta, običajno obveznice ali menice, po določeni ceni z dostavo na datum v prihodnosti.
Terminski posel v tuji valuti: pogodba, pri kateri se na določen dan sklene dogovor o dokončnem nakupu ali prodaji določenega zneska v tuji valuti za drugo valuto, običajno domačo, po določeni ceni, znesek pa se preda na določen datum v prihodnosti, več kakor dva delovna dneva po sklenitvi pogodbe. Ta terminski menjalni tečaj je sestavljen iz tedaj veljavnega promptnega tečaja, plus/minus dogovorjena premija/diskont.
Transakcijska cena: cena, o kateri se dogovorita stranki ob sklenitvi pogodbe.
Transakcijski stroški: stroški, ki so prepoznavni v povezavi z določeno transakcijo.
Tržna cena: cena, po kateri kotira instrument na zlato, tujo valuto ali vrednostni papir, in običajno ne vključuje natečenih ali vrnjenih obresti, bodisi na organiziranem trgu, npr. borzi, ali na neorganiziranem trgu, npr. prostem trgu.
Valutna zamenjava: hkratni promptni nakup/prodaja ene valute za drugo (kratkoročna operacija) in terminska prodaja/nakup enakega zneska te valute za drugo valuto (dolgoročna operacija).
Vrednostni papirji, ki so v namenskem portfelju: namenske naložbe kot nasprotna sredstva, ki zajemajo vrednostne papirje, lastniške instrumente, udeležbe v drugih naložbah in/ali naložbe v hčerinske družbe, in ustrezajo določljivi postavki v bilanci stanja na strani obveznosti, ne glede na to, ali obstaja kakšna pravna, statutarna ali druga omejitev, npr. pokojninski skladi, programi odpravnin, rezervacije, kapital, rezerve.
Vrednostni papirji v imetju do zapadlosti vrednostni papirji s fiksnimi ali določljivimi plačili in fiksno zapadlostjo, ki jih NCB nameravajo imeti do zapadlosti.
PRILOGA III
OPIS PRISTOPA EVIDENTIRANJA POSLOVNIH DOGODKOV NA DATUM SKLENITVE POSLA
(vključno s „standardnim“ in „alternativnim“ pristopom v členu 5)
1. Evidentiranje na datum sklenitve posla
|
1.1 |
Evidentiranje na datum sklenitve posla se lahko uporabi bodisi s „standardnim pristopom“ bodisi z „alternativnim pristopom“. |
|
1.2 |
Člen 5(1)(a) se nanaša na „standardni pristop“.
|
|
1.3 |
Člen 5(1)(b) se nanaša na „alternativni pristop“.
|
|
1.4 |
Spodnja tabela prikazuje glavne značilnosti obeh metod, razvitih za posamezne instrumente v tuji valuti in za vrednostne papirje.
|
||||||||||||||||||||||||||
2. Dnevno knjiženje natečenih obresti, vključno s premijami in diskonti
|
2.1 |
Natečene obresti, premije ali diskonti v zvezi s finančnimi instrumenti, denominiranimi v tuji valuti, se izračunajo in knjižijo dnevno, neodvisno od dejanskega denarnega toka. To pomeni, da pride do spremembe valutne pozicije ob knjiženju navedenih natečenih obresti in ne šele, ko so obresti prejete ali plačane ( 7 ). |
|
2.2 |
Časovne razmejitve za natečene kuponske obresti in amortizacija premij ali diskontov se izračunajo in knjižijo od datuma poravnave nakupa vrednostnega papirja do datuma poravnave prodaje ali do datuma dospelosti. |
|
2.3 |
Spodnja tabela prikazuje učinek dnevnega knjiženja časovnih razmejitev za imetje v tuji valuti, npr. obveznosti iz naslova obresti in amortizirane premije/diskonti:
|
PRILOGA IV
SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA ( 8 )
SREDSTVA
|
Bilančna postavka (2) |
Kategorizacija vsebine bilančnih postavk |
Načelo vrednotenja |
Področje uporabe (3) |
||
|
1 |
1 |
Zlato in terjatve v zlatu |
Fizično zlato, tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah, na zalogi ali „v izdelavi“. Nefizično zlato, kot so stanja na zlatih računih na vpogled (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: (i) višje ali nižje vrednotene transakcije; in (ii) spremembe lokacije zlata ali njegove čistosti, kadar je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan |
Tržna vrednost |
Obvezna |
|
2 |
2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Terjatve do nasprotnih strank, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami in centralnimi bankami zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
||
|
2.1 |
2.1 |
Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) |
(a) Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nacionalna kvota minus stanja v eurih, ki jih ima na razpolago IMF. Račun IMF št. 2 (račun za upravne izdatke v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko „Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti“ |
(a) Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
(b) Posebne pravice črpanja Imetja posebnih pravic črpanja (bruto) |
(b) Posebne pravice črpanja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|||
|
(c) Druge terjatve Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v okviru Pomoči za zmanjševanje revščine in rast |
(c) Druge terjatve Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|||
|
2.2 |
2.2 |
Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva |
(a) Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev „Druga finančna sredstva“ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije povratne prodaje |
(a) Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
(b) Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev „Druga finančna sredstva“ Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, lastniški instrumenti, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja |
(b) (i) Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
|||
|
(b) (ii) Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(b) (iii) Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(b) (iv) Tržni lastniški instrumenti Tržna cena in tržni devizni tečaj |
Obvezna |
||||
|
(c) Dana posojila (depoziti) zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev „Druga finančna sredstva“ |
(c) Dana posojila Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|||
|
(d) Druga zunanja sredstva Bankovci in kovanci zunaj euroobmočja |
(d) Druga zunanja sredstva Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|||
|
3 |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
(a) Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev „Druga finančna sredstva“ Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, lastniški instrumenti, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov euroobmočja |
(a) (i) Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
|
(a) (ii) Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(a) (iii) Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(a) (iv) Tržni lastniški instrumenti Tržna cena in tržni devizni tečaj |
Obvezna |
||||
|
(b) Druge terjatve do rezidentov euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev „Druga finančna sredstva“ Posojila, depoziti, transakcije povratne prodaje, druga posojila |
(b) Druge terjatve Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|||
|
4 |
4 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|||
|
4.1 |
4.1 |
Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
(a) Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev „Druga finančna sredstva“ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva transakcije povratne prodaje v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih. |
(a) Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
(b) Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev „Druga finančna sredstva“ Lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja |
(b) (i) Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
|||
|
(b) (ii) Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(b) (iii) Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(b) (iv) Tržni lastniški instrumenti Tržna cena |
Obvezna |
||||
|
(c) Posojila zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev „Druga finančna sredstva“ |
(c) Posojila zunaj euroobmočja Depoziti po nominalni vrednosti |
Obvezna |
|||
|
(d) Vrednostni papirji razen tistih pod postavko sredstev „Druga finančna sredstva“, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. Evropska investicijska banka, ne glede na njihovo geografsko lokacijo |
(d) (i) Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
|||
|
(d) (ii) Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(d) (iii) Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
4.2 |
4.2 |
Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II |
Posojila v skladu s pogoji ERM II |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
5 |
5 |
Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih |
Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti denarne politike, opisane v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (4) |
||
|
5.1 |
5.1 |
Operacije glavnega refinanciranja |
Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno zapadlostjo enega tedna |
Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost |
Obvezna |
|
5.2 |
5.2 |
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja |
Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno zapadlostjo treh mesecev |
Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost |
Obvezna |
|
5.3 |
5.3 |
Povratne operacije finega uravnavanja |
Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja |
Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost |
Obvezna |
|
5.4 |
5.4 |
Povratne strukturne operacije |
Povratne transakcije, ki urejajo strukturno pozicijo Eurosistema do finančnega sektorja |
Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost |
Obvezna |
|
5.5 |
5.5 |
Ponudba mejnega posojanja |
Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba) |
Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost |
Obvezna |
|
5.6 |
5.6 |
Krediti v povezavi s pozivi h kritju |
Dodatni krediti kreditnim institucijam, ki izhajajo iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam |
Nominalna vrednost ali nabavna vrednost |
Obvezna |
|
6 |
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije povratne prodaje v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev „Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih“, vključno s transakcijami, ki so posledica preoblikovanja nekdanjih deviznih rezerv euroobmočja, in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah euroobmočja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Vse terjatve, ki izhajajo iz operacij denarne politike, s katerimi je začela NCB pred vstopom v Eurosistem |
Nominalna vrednost ali nabavna vrednost |
Obvezna |
|
7 |
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
|||
|
7.1 |
7.1 |
Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike |
Vrednostni papirji, izdani v euroobmočju, v imetju za namene denarne politike. Dolžniški certifikati ECB, kupljeni za namene finega uravnavanja |
(i) Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
|
(ii) Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(iii) Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
7.2 |
7.2 |
Drugi vrednostni papirji |
Vrednostni papirji razen tistih pod postavko sredstev 7.1 „Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike“ in pod postavko sredstev 11.3 „Druga finančna sredstva“; menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v dokončnem imetništvu, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo iz časa pred EMU, denominirani v eurih. Lastniški instrumenti |
(i) Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
|
(ii) Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(iii) Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Obvezna |
||||
|
(iv) Tržni lastniški instrumenti Tržna cena |
Obvezna |
||||
|
8 |
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila) |
Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti |
Obvezna |
|
— |
9 |
Terjatve znotraj Eurosistema (+) |
|||
|
— |
9.1 |
Udeležba v ECB (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja NCB Kapitalski delež vsake NCB v ECB po Pogodbi in upoštevnem kapitalskem ključu ter prispevki po členu 49.2 Statuta ESCB |
Nabavna vrednost |
Obvezna |
|
— |
9.2 |
Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja NCB Terjatve do ECB, denominirane v eurih, v zvezi z začetnimi in dodatnimi prenosi deviznih rezerv po določbah Pogodbe |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
— |
9.3 |
Terjatve, povezane z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja ECB Zadolžnice, ki jih izdajo NCB, zaradi pogodbe o kritju v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
— |
9.4 |
Neto terjatve, povezane z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (+) (1) |
Za NCB: neto terjatev, povezana z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijski znesek in njegova bilančna vknjižba, kakor je določena s Sklepom ECB/2001/16 o razdelitvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic od finančnega leta 2002 Za ECB: terjatve, povezane z izdajo bankovcev ECB, v skladu s Sklepom ECB/2001/15 |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
— |
9.5 |
Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto) (+) |
Neto pozicija naslednjih podpostavk: |
||
|
(a) neto terjatve, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko obveznosti „Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)“ |
(a) Nominalna vrednost |
Obvezna |
|||
|
(b) terjatve iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo na zadnji delovni dan v januarju vsako leto |
(b) Nominalna vrednost |
Obvezna |
|||
|
(c) druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB (1) |
(c) Nominalna vrednost |
Obvezna |
|||
|
9 |
10 |
Postavke v postopku poravnave |
Saldi (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki na unovčenju |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
9 |
11 |
Druga sredstva |
|||
|
9 |
11.1 |
Kovanci euroobmočja |
Eurokovanci, če NCB ni zakonita izdajateljica |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
9 |
11.2 |
Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva |
Zemlja in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema |
Nabavna vrednost brez amortizacije Stopnje amortizacije — računalniki in strojna/programska oprema ter motorna vozila: — 4 leta — oprema, pohištvo in obrat v gradnji: — 10 let — gradnja in kapitalizirani odhodki za večjo prenovo: — 25 let Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni) |
Priporočena |
|
9 |
11.3 |
Druga finančna sredstva |
— Udeležbe in naložbe v hčerinske družbe; lastniški vrednostni papirji v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike — Vrednostni papirji, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, in drugi finančni instrumenti ter stanja (npr: vezani depoziti in tekoči računi), ki so v namenskem portfelju — Transakcije povratne prodaje s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v tej postavki |
(a) Tržni lastniški instrumenti Tržna cena |
Priporočena |
|
(b) Udeležbe in nelikvidni lastniški deleži ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve |
Priporočena |
||||
|
(c) Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži Čista vrednost sredstev |
Priporočena |
||||
|
(d) Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Priporočena |
||||
|
(e) Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Priporočena |
||||
|
(f) Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo |
Priporočena |
||||
|
(g) Stanja pri bankah in posojila Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja ali depoziti denominirani v tujih valutah |
Priporočena |
||||
|
9 |
11.4 |
Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov |
Rezultati vrednotenja valutnih nestandardiziranih terminskih pogodb, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav, nestandardiziranih terminskih pogodb o obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, valutnih promptnih transakcij od datuma sklenitve posla do datuma poravnave |
Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
9 |
11.5 |
Aktivne časovne razmejitve |
Prihodek, ki ne zapade v poročanem obdobju, ampak se ga pripiše v poročano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti (tj. natečene obresti, kupljene z vrednostnim papirjem) |
Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
9 |
11.6 |
Razno |
Predplačila, posojila in druge manjše postavke. Prehodni računi vrednotenja (bilančna postavka samo med letom: nerealizirane izgube na datume prevrednotenja med letom, ki jih ne zajemajo pripadajoči računi vrednotenja v postavki obveznosti „Računi vrednotenja“). Posojila na podlagi zaupanja. Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu. Kovanci v nacionalnih enotah valut euroobmočja. Tekoči odhodki (neto akumulirana izguba), izguba preteklega leta pred pokritjem. Neto pokojninska sredstva |
Nominalna vrednost ali nabavna vrednost |
Priporočena |
|
Prehodni računi vrednotenja: Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju |
Prehodni računi vrednotenja: obvezna |
||||
|
Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu Tržna vrednost |
Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu: obvezna |
||||
|
Neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnjevanja obveznosti nasprotnih strank Eurosistema v kontekstu kreditnih operacij Eurosistema |
Neporavnane terjatve (zaradi neizpolnjevanja obveznosti) Nominalna/vračljiva vrednost (pred poravnavo izgube oziroma po njej) |
Neporavnane terjatve (zaradi neizpolnjevanja obveznosti): obvezna |
|||
|
Sredstva ali terjatve (v razmerju do tretjih oseb), prisvojene oziroma pridobljene v kontekstu unovčenja zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti |
Sredstva ali terjatve (zaradi neizpolnjevanja obveznosti) Nabavna vrednost (pretvorjena po tržnem deviznem tečaju v času pridobitve, če so finančna sredstva denominirana v tujih valutah) |
Sredstva ali terjatve (zaradi neizpolnjevanja obveznosti): obvezna |
|||
|
— |
12 |
Izguba tekočega leta |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
|
(1) Postavke, ki se harmonizirajo. Glej uvodno izjavo 4 k Smernici ECB/2006/16. (2) Številčenje iz prvega stolpca se nanaša na oblike bilance stanja iz Prilog V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Številčenje iz drugega stolpca se nanaša na oblike bilance stanja iz Priloge VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke, označene z „(+)“, se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema. (3) Pravila o sestavi in vrednotenju, našteta v tej prilogi, se štejejo kot obvezna za račune ECB in za vse pomembne sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, tj. pomembne za delovanje Eurosistema. (4) UL L 310, 11.12.2000, str. 1. |
|||||
OBVEZNOSTI
|
Bilančna postavka (2) |
Kategorizacija vsebine bilančnih postavk |
Načelo vrednotenja |
Področje uporabe (3) |
||
|
1 |
1 |
Bankovci v obtoku (1) |
(a) Eurobankovci, plus/minus prilagoditve, povezane z uporabo ključa za razdelitev bankovcev v skladu s Smernico ECB/2001/15 in Sklepom ECB/2001/16 |
(a) Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
(b) Bankovci, denominirani v nacionalnih enotah valut euroobmočja, med letom prehoda na eurogotovino |
(b) Nominalna vrednost |
Obvezna |
|||
|
2 |
2 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih |
Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: depoziti v eurih, kakor je opisano v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7 |
||
|
2.1 |
2.1 |
Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) |
Računi v eurih kreditnih institucij, ki so na seznamu finančnih institucij, ki so obvezniki obveznih rezerv v skladu s Statutom. Ta postavka vsebuje predvsem račune, ki se uporabljajo za izpolnjevanje obveznih rezerv |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
2.2 |
2.2 |
Deponiranje presežne likvidnosti |
Depoziti čez noč po vnaprej določeni obrestni meri (odprta ponudba) |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
2.3 |
2.3 |
Vezani depoziti |
Zbiranje za namen zmanjšanja likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
2.4 |
2.4 |
Povratne operacije finega uravnavanja |
Transakcije, povezane z denarno politiko, z namenom zmanjšanja likvidnosti |
Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost |
Obvezna |
|
2.5 |
2.5 |
Depoziti v povezavi s pozivi h kritju |
Depoziti kreditnih institucij, ki izhajajo iz znižanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi s krediti tem kreditnim institucijam |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
3 |
3 |
Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Transakcije povratnega nakupa v povezavi z istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev „Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih“. Druge operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Brez tekočih računov kreditnih institucij. Vse obveznosti/depoziti, ki izhajajo iz operacij denarne politike, s katerimi je NCB začela pred vstopom v Eurosistem |
Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost |
Obvezna |
|
4 |
4 |
Izdani dolžniški certifikati |
Postavka je samo v bilanci stanja ECB – za NCB postavka prehodne bilance stanja. Dolžniški certifikati, kakor so opisani v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7. Diskontni vrednostni papir, izdan z namenom zmanjšanja likvidnosti. |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
5 |
5 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih |
|||
|
5.1 |
5.1 |
Širši sektor države |
Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
5.2 |
5.2 |
Druge obveznosti |
Tekoči računi zaposlenih, družb in strank, vključno s finančnimi institucijami, ki so naštete kot izjeme od obveznosti izpolnjevanja obveznih rezerv – glej postavko obveznosti 2.1 itd.; vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
6 |
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo, vključno z računi za namen plačevanja in računi za upravljanje rezerv: drugih bank, centralnih bank, mednarodnih/nadnacionalnih institucij, vključno z Evropsko komisijo; tekoči računi drugih vlagateljev. Transakcije povratnega nakupa v povezavi z istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih. Saldi računov centralnih bank nesodelujočih držav članic v sistemu TARGET2 |
Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost |
Obvezna |
|
7 |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Tekoči računi, obveznosti iz transakcij povratnega nakupa; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato |
Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
8 |
8 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
|||
|
8.1 |
8.1 |
Depoziti, stanja in druge obveznosti |
Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij povratnega nakupa; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato |
Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
8.2 |
8.2 |
Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II |
Izposojanje v skladu s pogoji ERM II |
Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
9 |
9 |
Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF |
Postavka, denominirana s posebnimi pravicami črpanja, prikazuje višino posebnih pravic črpanja, ki so bile prvotno dodeljene upoštevni državi/NCB |
Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
— |
10 |
Obveznosti znotraj Eurosistema (+) |
|||
|
— |
10.1 |
Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja ECB, denominirana v eurih |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
— |
10.2 |
Obveznosti v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB (+) |
Postavka je samo v bilanci stanja NCB Zadolžnice, izdane Evropski centralni banki, zaradi pogodbe o kritju v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
— |
10.3 |
Neto obveznosti v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (+) (1) |
Postavka je samo v bilanci stanja NCB. Za NCB: neto obveznost v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi računov znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijski znesek in njegova bilančna vknjižba, kakor je določeno s Sklepom ECB/2001/16 |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
— |
10.4 |
Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto) (+) |
Neto pozicija naslednjih podpostavk: |
||
|
(a) neto obveznosti, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko sredstev „Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)“ |
(a) Nominalna vrednost |
Obvezna |
|||
|
(b) obveznosti iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto |
(b) Nominalna vrednost |
Obvezna |
|||
|
(c) druge mogoče obveznosti znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB (1) |
(c) Nominalna vrednost |
Obvezna |
|||
|
10 |
11 |
Postavke v postopku poravnave |
Saldi (obveznosti) poravnalnih računov, vključno z obtokom transferjev na žiro računih |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
10 |
12 |
Druge obveznosti |
|||
|
10 |
12.1 |
Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov |
Rezultati vrednotenja valutnih nestandardiziranih terminskih pogodb, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav, nestandardiziranih terminskih pogodb o obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, valutnih promptnih transakcij od datuma sklenitve posla do datuma poravnave |
Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
10 |
12.2 |
Pasivne časovne razmejitve |
Odhodki, ki zapadejo v prihodnjem obdobju, vendar se nanašajo na poročano obdobje. Prihodki, prejeti v poročanem obdobju, ki pa se nanašajo na prihodnje obdobje |
Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju |
Obvezna |
|
10 |
12.3 |
Razno |
Prehodni računi za davčne obveznosti. Kritni računi za kredite in garancije v tuji valuti. Transakcije začasnega nakupa s kreditnimi institucijami v povezavi z istočasnimi transakcijami začasne prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev „Druga finančna sredstva“. Obvezni depoziti, razen depozitov rezerv. Druge manjše postavke. Tekoči prihodki (neto akumulirani dobiček), dobiček preteklega leta pred porazdelitvijo. Obveznosti na zaupanje. Depoziti strank v zlatu. Kovanci v obtoku, če je NCB zakonita izdajateljica. Bankovci v obtoku v nacionalnih enotah valut euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ni prikazano v postavki obveznosti „Rezervacije“. Neto pokojninske obveznosti |
Nominalna vrednost ali (repo) nabavna vrednost |
Priporočena |
|
Depoziti strank v zlatu Tržna vrednost |
Depoziti strank v zlatu: obvezna |
||||
|
10 |
13 |
Rezervacije |
(a) Za pokojnine, za tveganja deviznega tečaja in obrestnih mer, kreditna tveganja in tveganja cene zlata ter za druge namene, npr. pričakovani odhodki v prihodnosti, rezervacije za nacionalne enote valut euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ti bankovci niso prikazani v postavki obveznosti „Druge obveznosti/Razno“ Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 (+) |
(a) Nabavna vrednost/nominalna vrednost |
Priporočena |
|
(b) Za tveganja neizpolnitve nasprotne stranke, ki izhajajo iz operacij denarne politike |
(b) Nominalna vrednost (v sorazmerju s ključem vpisanega kapitala ECB, na podlagi vrednotenja Sveta ECB ob koncu leta) |
Obvezna |
|||
|
11 |
14 |
Računi vrednotenja |
Računi vrednotenja, povezani z gibanji cen zlata, za vsako vrsto vrednostnih papirjev v eurih, za vsako vrsto vrednostnih papirjev v tuji valuti, za opcije; razlike v tržnih vrednostih, povezane z izvedenimi finančnimi instrumenti na obrestno tveganje; računi vrednotenja v zvezi z gibanji deviznih tečajev za vsako neto valutno pozicijo, vključno z valutnimi zamenjavami, terminskimi transakcijami v tuji valuti in posebnimi pravicami črpanja Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 (+) |
Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju |
Obvezna |
|
12 |
15 |
Kapital in rezerve |
|||
|
12 |
15.1 |
Kapital |
Vplačani kapital – kapital ECB se konsolidira s kapitalskimi deleži sodelujočih NCB |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
12 |
15.2 |
Rezerve |
Zakonske rezerve in druge rezerve. Preneseni dobiček Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 (+) |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
10 |
16 |
Dobiček tekočega leta |
Nominalna vrednost |
Obvezna |
|
|
(1) Postavke, ki se harmonizirajo. Glej uvodno izjavo 4 k Smernici ECB/2006/16. (2) Številčenje iz prvega stolpca se nanaša na oblike bilance stanja iz Prilog V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Številčenje iz drugega stolpca se nanaša na oblike bilance stanja iz Priloge VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke, označene z a „(+)“, se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema. (3) Pravila o sestavi in vrednotenju, našteta v tej prilogi, se štejejo kot obvezna za račune ECB in za vse pomembne sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, tj. pomembne za delovanje Eurosistema. |
|||||
PRILOGA V
Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema: oblika, ki se uporabi pri objavi ob koncu četrtletja
|
(v milijonih EUR) |
|||||||
|
Sredstva (1) |
Bilanca na dan … |
Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi |
Obveznosti |
Bilanca na dan … |
Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi |
||
|
transakcij |
prilagoditev ob koncu četrtletja |
transakcij |
prilagoditev ob koncu četrtletja |
||||
|
1. Zlato in terjatve v zlatu 2. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 2.1. Terjatve do IMF 2.2. Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva 3. Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 4. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 4.1. Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila 4.2. Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II 5. Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih 5.1. Operacije glavnega refinanciranja 5.2. Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 5.3. Povratne operacije finega uravnavanja 5.4 Povratne strukturne operacije 5.5 Ponudba mejnega posojanja 5.6 Krediti v povezavi s pozivi h kritju 6. Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 7. Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih 7.1. Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike 7.2 Drugi vrednostni papirji 8. Javni dolg, denominiran v eurih 9. Druga sredstva |
1. Bankovci v obtoku 2. Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih 2.1. Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) 2.2 Deponiranje presežne likvidnosti 2.3 Vezani depoziti 2.4 Povratne operacije finega uravnavanja 2.5 Depoziti v povezavi s pozivi h kritju 3. Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 4. Izdani dolžniški certifikati 5. Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih 5.1. Širši sektor države 5.2 Druge obveznosti 6. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 7. Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8.1. Deposits, balances and other liabilities 8.2 Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II 9. Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF 10. Druge obveznosti 11. Računi vrednotenja 12. Kapital in rezerve |
||||||
|
Skupaj sredstva |
Skupaj obveznosti |
||||||
|
Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo. |
|||||||
|
(1) Tabela sredstev se lahko objavi tudi nad tabelo obveznosti. |
|||||||
PRILOGA VI
Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema: oblika, ki se uporabi pri objavi med četrtletjem
|
(v milijonih EUR) |
|||||
|
Sredstva (1) |
Bilanca na dan ... |
Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi transakcij |
Obveznosti |
Bilanca na dan … |
Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi transakcij |
|
1. Zlato in terjatve v zlatu 2. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 2.1. Terjatve do IMF 2.2 Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva 3. Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 4. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 4.1. Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila 4.2 Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II 5. Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih 5.1. Operacije glavnega refinanciranja 5.2 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 5.3 Povratne operacije finega uravnavanja 5.4 Povratne strukturne operacije 5.5 Ponudba mejnega posojanja 5.6 Krediti v povezavi s pozivi h kritju 6. Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 7. Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih 7.1. Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike 7.2 Drugi vrednostni papirji 8. Javni dolg, denominiran v eurih 9. Druga sredstva |
1. Bankovci v obtoku 2. Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih 2.1. Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) 2.2 Deponiranje presežne likvidnosti 2.3 Vezani depoziti 2.4 Povratne operacije finega uravnavanja 2.5 Depoziti v povezavi s pozivi h kritju 3. Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 4. Izdani dolžniški certifikati 5. Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih 5.1. Širši sektor države 5.2 Druge obveznosti 6. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 7. Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8.1. Depoziti, stanja in druge obveznosti 8.2. Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II 9. Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF 10. Druge obveznosti 11. Računi vrednotenja 12. Kapital in rezerve |
||||
|
Skupaj sredstva |
Skupaj obveznosti |
||||
|
Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo |
|||||
|
(1) Tabela sredstev se lahko objavi tudi nad tabelo obveznosti. |
|||||
PRILOGA VII
Konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema
|
(v milijonih EUR) |
|||||
|
Sredstva (1) |
Obravnavano leto |
Predhodno leto |
Obveznosti |
Obravnavano leto |
Predhodno leto |
|
1. Zlato in terjatve v zlatu 2. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denoninirane v tuji valuti 2.1. Terjatve do IMF 2.2 Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva 3. Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 4. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 4.1. Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila 4.2 Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II 5. Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih 5.1. Operacije glavnega refinanciranja 5.2 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 5.3 Povratne operacije finega uravnavanja 5.4 Povratne strukturne operacije 5.5 Ponudba mejnega posojanja 5.6 Krediti v povezavi s pozivi h kritju 6. Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 7. Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih 7.1. Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike 7.2 Drugi vrednostni papirji 8. Javni dolg, denominiran v eurih 9. Druga sredstva |
1. Bankovci v obtoku 2. Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih 2.1. Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) 2.2 Deponiranje presežne likvidnosti 2.3 Vezani depoziti 2.4 Povratne operacije finega uravnavanja 2.5 Depoziti v povezavi s pozivi h kritju 3. Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 4. Izdani dolžniški certifikati 5. Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih 5.1. Širši sektor države 5.2 Druge obveznosti 6. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 7. Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8.1. Depoziti, stanja in druge obveznosti 8.2 Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II 9. Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF 10. Druge obveznosti 11. Računi vrednotenja 12. Kapital in rezerve |
||||
|
Skupaj sredstva |
Skupaj obveznosti |
||||
|
Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo. |
|||||
|
(1) Tabela sredstev se lahko objavi tudi nad tabelo obveznosti. |
|||||
PRILOGA VIII
Letna bilanca stanja centralne banke (1)
|
(v milijonih EUR) (2) |
|||||
|
Sredstva (3) |
Leto poročanja |
Predhodno leto |
Obveznosti |
Leto poročanja |
Predhodno leto |
|
1. Zlato in terjatve v zlatu 2. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 2.1. Terjatve do IMF 2.2 Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva 3. Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 4. Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 4.1. Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila 4.2 Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II 5. Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih 5.1. Operacije glavnega refinanciranja 5.2 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 5.3 Povratne operacije finega uravnavanja 5.4 Povratne strukturne operacije 5.5 Ponudba mejnega posojanja 5.6 Krediti v povezavi s pozivi h kritju 6. Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 7. Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih 7.1. Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike 7.2 Drugi vrednostni papirji 8. Javni dolg, denominiran v eurih 9. Terjatve znotraj Eurosistema 9.1. Udeležba v ECB 9.2 Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv 9.3 Terjatve v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB 9.4 Neto terjatve v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (*) 9.5 Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto) (*) 10. Postavke v postopku poravnave 11. Druga sredstva 11.1. Kovanci euroobmočja 11.2 Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva 11.3 Druga finančna sredstva 11.4 Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov 11.5 Aktivne časovne razmejitve (*) 11.6 Razno 12. Izguba tekočega leta |
1. Bankovci v obtoku (*) 2. Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih 2.1. Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv) 2.2 Deponiranje presežne likvidnosti 2.3 Vezani depoziti 2.4 Povratne operacije finega uravnavanja 2.5 Depoziti v povezavi s pozivi h kritju 3. Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih 4. Izdani dolžniški certifikati 5. Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih 5.1. Širši sektor države 5.2 Druge obveznosti 6. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih 7. Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8. Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti 8.1. Depoziti, stanja in druge obveznosti 8.2 Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II 9. Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF 10. Obveznosti znotraj Eurosistema 10.1. Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv 10.2 Obveznosti v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB 10.3 Neto obveznosti v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (*) 10.4. Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto) (*) 11. Postavke v postopku poravnave 12. Druge obveznosti 12.1. Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov 12.2 Pasivne časovne razmejitve (*) 12.3 Razno 13. Rezervacije 14. Računi vrednotenja 15. Kapital in rezerve 15.1. Kapital 15.2 Rezerve 16. Dobiček tekočega leta |
||||
|
Skupaj sredstva |
Skupaj obveznosti |
||||
|
Totals/sub-totals may not add up, due to rounding. |
|||||
|
(1) Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter na denarne prihodke, bi morali harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v Prilogah IV, VIII in IX. (2) Centralne banke lahko alternativno objavijo točne zneske v eurih ali zneske drugače zaokrožijo. (3) Tabela sredstev se lahko objavi tudi nad tabelo obveznosti. |
|||||
PRILOGA IX
Objavljeni izkaz poslovnega izida centralne banke (2) (3)
|
(v milijonih EUR (4)) |
||
|
Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra … |
Poročano leto |
Predhodno leto |
|
1.1. Obrestni prihodki (1) |
||
|
1.2. Obrestni odhodki (1) |
||
|
1. Neto obrestni prihodki |
||
|
2.1. Realizirani dobički/izgube, ki izhajajo iz finančnih operacij |
||
|
2.2. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij |
||
|
2.3. Prenos v rezervacije za tveganja deviznega tečaja in obrestnih mer, kreditna tveganja in tveganja cene zlata oziroma iz teh rezervacij |
||
|
2. Neto rezultat finančnih operacij, zmanjšanje knjigovodske vrednosti in rezervacije za tveganja |
||
|
3.1. Prihodki iz provizij |
||
|
3.2. Odhodki iz provizij |
||
|
3. Neto prihodki/odhodki iz provizij |
||
|
4. Prihodki iz lastniških vrednostnih papirjev in udeležb v naložbah (1) |
||
|
5. Neto rezultat združevanja denarnega prihodka (1) |
||
|
6. Drugi prihodki |
||
|
Skupaj neto prihodki |
||
|
7. Stroški dela (5) |
||
|
8. Administrativni odhodki (5) |
||
|
9. Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev |
||
|
10. Storitve proizvodnje bankovcev (6) |
||
|
11. Drugi odhodki |
||
|
12. Davek na prihodke in druge državne obremenitve prihodkov |
||
|
(Izguba)/dobiček tekočega leta |
||
|
(1) Postavke, ki se harmonizirajo. Glej uvodno izjavo 4 k Smernici ECB/2006/16. (2) Izkaz poslovnega izida ECB ima nekoliko drugačno obliko. Glej Prilogo III k Sklepu ECB/2006/17 z dne 10. novembra 2006. (3) Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter na denarne prihodke, bi morali harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX. (4) Centralne banke lahko alternativno objavijo točne zneske v eurih ali zneske drugače zaokrožijo. (5) Vključno z upravnimi rezervacijami. (6) Ta postavka se uporablja pri proizvodnji bankovcev pri zunanjem izvajalcu (za stroške teh storitev, ki jih opravljajo zunanje družbe, pooblaščene za proizvodnjo bankovcev v imenu centralnih bank). Priporočeno je, da se stroški, nastali v zvezi z izdajo nacionalnih bankovcev in eurobankovcev, vnesejo v izkaz poslovnega izida, ko se fakturirajo ali kako drugače prevzamejo. |
||
PRILOGA X
KORELACIJSKA TABELA
|
Smernica ECB/2002/10 |
Ta smernica |
|
Člen 5(1) |
— |
|
Člen 5(2) |
Člen 5(1) |
|
— |
Člen 5(2) |
|
Člen 5(3) |
— |
|
— |
Člen 5(3) |
|
Člen 8(3) |
— |
|
Člen 8(4) |
Člen 8(3) |
|
Člen 8(5) |
Člen 8(4) |
|
Člen 8(6) |
Člen 8(5) |
|
— |
Člen 10(1) |
|
Člen 10(a) |
Člen 10(2)(a) |
|
— |
Člen 10(2)(b) |
|
Člen 10(b) |
Člen 10(2)(c) |
|
— |
Člen 12(3)(c) |
|
Člen 12(3)(c) |
Člen 12(3)(d) |
|
Člen 12(3)(d) |
Člen 12(3)(e) |
|
Člen 12(3)(e) |
Člen 12(3)(f) |
|
Člen 16(5) |
— |
|
Člen 16(6) |
— |
|
Člen 16(7) |
— |
|
Člen 17(3) |
— |
|
Člen 17(4) |
Člen 17(3) |
|
Člen 17(5) |
Člen 17(4) |
|
— |
Člen 20 |
|
Člen 20 |
Člen 21 |
|
Člen 21 |
Člen 22 |
|
Člen 22(1) |
Člen 23(1) |
|
Člen 22(2) |
Člen 23(3) |
|
Člen 22(3) |
Člen 23(4) |
|
Člen 22(4) |
Člen 23(5) |
|
Člen 22(5) |
Člen 23(6) |
|
Člen 22(6) |
Člen 23(2) |
|
Člen 23 |
Člen 24 |
|
— |
Člen 25 |
|
Člen 24 |
Člen 26 |
|
Člen 25(2) |
— |
|
Člen 25(3) |
Člen 27(2) |
( 1 ) UL L 58, 3.3.2003, str. 1.
( 2 ) UL L 337, 20.12.2001, str. 52. Sklep, kakor je bil zadnjič spremenjen s Sklepom ECB/2004/9 (UL L 205, 9.6.2004, str. 17).
( 3 ) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
( 4 ) UL L 18, 23.1.2006, str. 1. Smernica, kakor je bila spremenjena s Smernico ECB/2006/11 (UL L 221, 12.8.2006, str. 17).
( 5 ) UL L 237, 8.9.2007, str. 1.
( 6 ) Pri terminskih transakcijah v tuji valuti se valutno imetje spremeni na datum promptne poravnave (tj. običajno dva dni po datumu sklenitve posla).
( 7 ) Določena sta dva možna pristopa za priznavanje obračunanih in še neplačanih obresti. Prvi je „pristop koledarskega dne“, ko se obračunane in še neplačane obresti knjižijo na vsak koledarski dan, ne glede na to, ali je to konec tedna, praznik ali delovni dan. Drugi pristop je „pristop delovnega dne“, ko se obračunane in še neplačane obresti knjižijo le ob delovnih dnevih. Noben od pristopov nima prednosti. Vendar, če zadnji dan v letu ni delovni dan, mora biti vključen v izračun obračunanih in še neplačanih obresti ne glede na pristop.
( 8 ) Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter na denarni prihodek, bi morali uskladiti v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.