1.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/14

(1)

Prenos nadzorniških nalog na Evropsko centralno banko (ECB) z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (1) pomeni izziv za uspešnost in učinkovitost postopka odločanja ECB, saj je treba v zvezi z nalogami bančnega nadzora ECB sprejeti veliko odločitev.

(2)

V skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji morajo vse institucije Unije delovati v mejah pristojnosti, ki so jim dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Člen 9.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določa, da ima ECB dva organa odločanja, in sicer Svet ECB in Izvršilni odbor.

(3)

Člen 11.6 Statuta ESCB določa odgovornost Izvršilnega odbora za tekoče poslovanje ECB. Člena 10.1 in 10.2 Poslovnika Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: poslovnik), kakor je bil sprejet s Sklepom ECB/2004/2 (2), v tej zvezi določata, da vse delovne enote v ECB delujejo pod upravljavskim vodstvom Izvršilnega odbora. V skladu s členom 13m.1 poslovnika pristojnost Izvršilnega odbora v zvezi z notranjo strukturo in zaposlenimi v ECB vključuje nadzorniške naloge.

(4)

V skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 1024/2013 se morajo naloge, ki so prenesene na ECB, opravljati brez poseganja v naloge ECB, ki se nanašajo na denarno politiko, in v druge njene naloge ter ločeno od njih. Poleg tega člen 25 določa, da mora biti osebje, ki sodeluje pri izvajanju teh nalog, organizacijsko ločeno od osebja, ki sodeluje pri opravljanju drugih nalog, dodeljenih ECB, pri čemer zanj velja tudi ločeno poročanje. Ta organizacijska ločenost, pri kateri osebje, ki sodeluje pri izvajanju nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, poroča predsedniku Nadzornega odbora, je bila izvedena v skladu s Sklepom ECB/2014/39 (3).

(5)

Izvršilni odbor ni pristojen za odločanje v zvezi z nadzorniškimi odločitvami. S členom 26(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 je bil ustanovljen Nadzorni odbor kot notranji organ, ki je pristojen za načrtovanje in izvajanje nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013. V skladu s členom 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 Nadzorni odbor izvede pripravljalna dela v zvezi z nadzorniškimi nalogami, prenesenimi na ECB, in Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev, ki so sprejeti, če jim Svet ECB ne ugovarja. Nadzorni odbor ni organ odločanja ECB v skladu s členom 129(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 9.3 Statuta ESCB.

(6)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije je ob upoštevanju morebitnega velikega števila odločitev, ki jih mora sprejeti institucija, lahko potreben postopek za prenos pooblastil za odločanje, da se instituciji omogoči opravljanje njenih nalog. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da zagotavljanje sposobnosti delovanja organa odločanja ustreza načelu, ki ga vsebuje vsak institucionalni sistem (4). Zato pooblastila, ki so prenesena na institucijo, vključujejo pravico, da se nekatera od teh pooblastil ob upoštevanju določb PDEU prenesejo, pod pogoji, ki jih določi institucija. Institucija Unije lahko zato sprejme organizacijske ukrepe, s katerimi prenese pooblastila na svoje notranje organe odločanja, če so ti ukrepi upravičeni in skladni z načelom sorazmernosti.

(7)

Kot del notranje organizacije ECB in njenih organov odločanja je potreben sklep o splošnem okviru za prenos pooblastil. Pravni instrumenti, v zvezi s katerimi se pooblastilo za sprejetje lahko prenese, obsegajo nadzorniške odločitve, kakor so opredeljene v členu 2(26) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (5), in navodila, ki se nanašajo na nadzorniške naloge, kakor so navedena v členu 17a.3 poslovnika. Ta sklep o splošnem okviru bi moral pojasnjevati postopek, ki ga je treba uporabiti pri sprejemanju posameznih nadzorniških odločitev, ter določiti obseg odgovornosti Izvršilnega odbora in vsakega vodje delovne enote v ECB, na katerega se prenesejo pooblastila za odločanje. Ta sklep o splošnem okviru ne bi smel vplivati na izvajanje nadzorniških nalog ECB niti posegati v pristojnost Nadzornega odbora, da Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev.

(8)

V tem okviru bi moral Svet ECB sprejeti sklepe o prenosu pooblastil v skladu s tem sklepom o splošnem okviru in postopkom z neugovarjanjem iz člena 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013. To je skladno s sodno prakso Sodišča Evropske unije, po kateri je treba sklep o prenosu pooblastil sprejeti po postopku, ki bi se uporabil, če bi organ, ki pooblastila prenaša, sprejel končno odločitev. Nadzorni odbor lahko Svetu ECB kadar koli predloži predlog dokončnega osnutka odločitve v skladu s členom 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013, s katerim predlaga razveljavitev ali spremembo posameznega sklepa o prenosu pooblastil. Taka razveljavitev ali sprememba ne bi smela posegati v že sprejete delegirane sklepe. Odločitve o vprašanjih, ki ne sodijo v okvir sklepa o prenosu pooblastil, je treba sprejeti v skladu s postopkom z neugovarjanjem –

1.

„nadzorniški pravni instrument“ pomeni pravni instrument v zvezi z nadzorniškimi nalogami ECB;

2.

„sklep o prenosu pooblastil“ pomeni sklep Sveta ECB o prenosu pooblastil za odločanje v zvezi z nadzorniškimi pravnimi instrumenti na vodje delovnih enot v ECB;

3.

„sklep o imenovanju“ pomeni sklep Izvršilnega odbora o imenovanju vodje ali več vodij delovnih enot v ECB za sprejemanje odločitev na podlagi sklepa o prenosu pooblastil;

4.

„delegirani sklep“ pomeni sklep v zvezi z nadzorniškimi pravnimi instrumenti, ki se sprejme na podlagi prenesenih pooblastil za odločanje.