EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32009R0025

Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32)

UL L 15, 20.1.2009, str. 14–62 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 10 zvezek 005 str. 81 - 129

Pravni status dokumenta Ne velja več, Datum konca veljavnosti: 31/12/2014; razveljavil 32013R1071

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/25/oj

20.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 15/14


UREDBA (ES) št.25/2009 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 19. decembra 2008

o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano)

(ECB/2008/32)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti njenega člena 5(1) in člena 6(4),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke (2) ter zlasti njenega člena 6(4),

ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (3),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13) (5) je bila večkrat znatno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe navedene uredbe, jo je treba zaradi jasnosti in preglednosti preoblikovati.

(2)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) za izvajanje svojih nalog zahteva pripravo konsolidirane bilance stanja sektorja denarnih finančnih institucij (monetary financial institutions – MFI). Glavni namen te bilance je Evropski centralni banki (ECB) zagotoviti celovito statistično sliko denarnih gibanj v sodelujočih državah članicah, ki se štejejo za eno gospodarsko ozemlje. Ti statistični podatki zajemajo agregirana finančna sredstva in obveznosti v obliki stanj in transakcij, ki temeljijo na celotnem in homogenem sektorju MFI in poročevalski populaciji, ter se pripravljajo redno. Zadostno podrobni statistični podati so potrebni tudi za zagotavljanje neprekinjene analitične koristnosti izračunanih denarnih agregatov in protipostavk, ki pokrivajo to ozemlje.

(3)

ECB je zavezana, da v skladu s Pogodbo o ES in pod pogoji, določenimi v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke („Statut ESCB“), sprejema uredbe, kolikor so potrebne za izvajanje nalog ESCB, ki so opredeljene v Statutu ESCB in, v nekaterih primerih, v določbah, ki jih je sprejel Svet na podlagi člena 107(6) Pogodbe.

(4)

Člen 5.1 Statuta ESCB od ECB zahteva, da za izpolnjevanje nalog ESCB ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Člen 5.2 Statuta ESCB določa, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

(5)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da posebne razrede poročevalskih enot popolno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje. Člen 6(4) določa, da ECB lahko sprejme uredbe, ki določajo pogoje, po katerih se lahko uveljavita pravici do verifikacije ali izvedbe obveznega zbiranja statističnih informacij.

(6)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta ESCB.

(7)

Za NCB je lahko primerno, da od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnitev statističnih zahtev ECB, v širšem okviru za statistično poročanje, ki ga NCB vzpostavijo znotraj lastnih odgovornosti v skladu s pravom Skupnosti, nacionalnim pravom ali ustaljeno prakso in ki služi tudi drugim statističnim namenom, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. To lahko tudi zmanjša breme poročanja. V teh primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo v druge statistične namene. V posameznih primerih se lahko ECB za izpolnitev svojih zahtev opre na statistične informacije, zbrane v te druge namene.

(8)

Statistične zahteve so najbolj podrobne, kadar so nasprotne stranke del sektorja imetnikov denarja. Podrobni podatki se zahtevajo o: (a) obveznostih iz naslova vlog po podsektorjih in zapadlosti ter nadalje razvrščenih po valutah, da bi se omogočila natančna analiza gibanja komponent tujih valut, vključenih v M3, in olajšalo preučevanje stopnje zamenljivosti med komponentami M3 v tuji valuti in tistimi, izraženimi v euru; (b) posojilih po podsektorjih, zapadlosti, namenu, spremembi obrestne mere in valutah, ker je to pomembno za namene denarne analize; (c) pozicijah do drugih MFI, če je to potrebno za izravnavo pozicij med MFI ali za izračun osnove za obvezne rezerve; (d) pozicijah do rezidentov zunaj euroobmočja (ostali svet) za „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“, da bi se izračunala osnova za obvezne rezerve ob upoštevanju pozitivne stopnje obveznih rezerv; (e) pozicijah do ostalega sveta za skupne obveznosti iz naslova vlog, da bi se pripravile zunanje protipostavke; (f) obveznostih iz naslova vlog in posojilih do ostalega sveta s prvotno zapadlostjo pod in nad enim letom za namene plačilne bilance in finančnih računov.

(9)

Nacionalne centralne banke se za zbiranje statističnih informacij o portfeljih vrednostnih papirjev MFI, ki ga zahteva ta uredba, spodbujajo k pospeševanju ureditve poročanja po posameznih vrednostnih papirjih, kadar bi to lahko zmanjšalo breme poročanja za kreditne institucije in podpiralo razvoj izpopolnjene statistike. NCB lahko skladom denarnega trga (SDT) dovolijo, da poročajo v skladu z Uredbo (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (6), tako da se ublaži breme upraviteljev sklada.

(10)

ECB izračunava finančne transakcije kot razliko med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu meseca, iz katerih je odstranjen učinek sprememb, ki ne izhajajo iz transakcij. Zahteva, naslovljena na poročevalske enote, ne obsega tečajnih sprememb, ki jih ECB izračuna na podlagi podatkov o stanjih po posameznih valutah, ki jih zagotovijo poročevalske enote, ali prerazvrstitvenih popravkov, ki jih zbirajo NCB same z uporabo različnih virov informacij, ki so že na voljo.

(11)

Člen 5 Uredbe (ES) št. 2531/98 pooblašča ECB, da sprejme uredbe ali sklepe, s katerimi institucije oprosti zahtev glede obveznih rezerv, določi pogoje za izključitev ali odštetje iz osnove za obvezne rezerve za obveznosti do katere koli druge institucije in določi različne stopnje obveznih rezerv za posamezne kategorije obveznosti. Po členu 6 Uredbe (ES) št. 2531/98 ima ECB pravico, da od institucij zbira podatke, ki so potrebni za uporabo obveznih rezerv, ter preveri natančnost in kvaliteto podatkov, ki jih zagotovijo institucije kot dokaz izpolnjevanja zahtev do obveznih rezerv. Da bi se zmanjšalo skupno breme poročanja, je zaželeno, da se statistične informacije o mesečni bilanci stanja uporabijo za redni izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv ECB, v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (7).

(12)

Določitev posebnih postopkov v primeru združitev, ki vključujejo kreditne institucije, je potrebna, da bi pojasnili obveznosti teh institucij v zvezi z zahtevami po obveznih rezervah.

(13)

ECB zahteva informacije o dejavnosti listinjenja MFI, da bi tako lahko razložila gibanja na področju kreditov in posojil v euroobmočju. Take informacije tudi dopolnjujejo podatke, ki se poročajo po Uredbi (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30) (8).

(14)

Čeprav se priznava, da uredbe, ki jih sprejme ECB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti nesodelujočim državam članicam, se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za sodelujoče kot za nesodelujoče države članice. Uredba (ES) št. 2533/98 opozarja, da člen 5 Statuta ESCB v povezavi s členom 10 Pogodbe pomeni obveznost nesodelujočih držav članic, da na nacionalni ravni pripravijo in izvajajo vse ukrepe, ki jih štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in pravočasno pripravo na področju statistike, da bi lahko postale sodelujoče države članice –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

„denarne finančne institucije“ (MFI) pomenijo rezidenčne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, ali druge rezidenčne finančne institucije, katerih dejavnost je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov za vloge od subjektov, ki niso MFI, ter dajanje posojil in/ali nalaganje v vrednostne papirje za svoj račun (vsaj v ekonomskem smislu). Sektor MFI obsega (9): (a) centralne banke; (b) kreditne institucije, kakor so opredeljene členu 4(1) Direktive 2006/48/ES (podjetje, katerega dejavnost je sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti (10) in dajanje posojil za svoj račun, ali institucija za izdajo elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (11); in (c) druge MFI, tj. druge rezidenčne finančne institucije, ki so v skladu z opredelitvijo MFI, ne glede na naravo njihove dejavnosti. Stopnja zamenljivosti med instrumenti, ki jih izdajo slednje, in vlogami pri kreditnih institucijah določa njihovo razvrstitev, pod pogojem, da so tudi z drugih vidikov v skladu z opredelitvijo MFI. V primeru kolektivnih naložbenih podjemov skladi denarnega trga (SDT) izpolnjujejo dogovorjene pogoje glede likvidnosti in so zato vključeni v sektor MFI (glej načela za opredelitev MFI v Prilogi I),

„sodelujoča država članica“ pomeni sodelujočo državo članico, kakor je opredeljena v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

„nesodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki ni sprejela eura,

„poročevalska enota“ pomeni poročevalsko enoto, kakor je opredeljena v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

„rezident“ pomeni rezidenta, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

„družba, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev“ (DPFS) pomeni družbo, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev, kakor je opredeljena v členu 1 Uredbe (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30),

„listinjenje“ pomeni transakcijo, ki je (a) tradicionalno listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2006/48/ES; in/ali (b) listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30), ki zajema razpolaganje s posojili, prenesenimi v listinjenje na DPFS,

„institucija za izdajo elektronskega denarja“ in „elektronski denar“ pomenita institucijo za izdajo elektronskega denarja in elektronski denar, kakor sta opredeljena v členu 1(3) Direktive 2000/46/ES,

„delni odpis“ pomeni neposredno zmanjšanje knjigovodske vrednosti posojila v bilanci stanja zaradi oslabitve posojila,

„serviser“ pomeni MFI, ki dnevno upravlja s posojili, ki so podlaga za listinjenje, v obliki zbiranja glavnice in obresti od dolžnikov, kar se nato posreduje vlagateljem v sistemu listinjenja,

„odsvojitev posojila“ pomeni ekonomski prenos posojila ali paketa posojil s poročevalske enote na prevzemnika, ki ni MFI, kar se opravi bodisi s prenosom lastništva bodisi preko podudeležbe,

„pridobitev posojila“ pomeni ekonomski prenos posojila ali paketa posojil od prenosnika, ki ni MFI, na poročevalsko enoto, kar se opravi bodisi s prenosom lastništva bodisi preko podudeležbe.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1.   Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo MFI, rezidenčne na ozemlju sodelujoče države članice (v skladu z delom 1 v Prilogi II).

2.   Za MFI iz dejanske poročevalske populacije veljajo zahteve za polno poročanje, razen če velja odstopanje, odobreno po členu 8.

3.   Subjekti, ki so v skladu z opredelitvijo MFI, sodijo na področje uporabe te uredbe, četudi so izvzeti s področja uporabe Direktive 2006/48/ES.

4.   Za namene zbiranja informacij o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT, kot je določeno v oddelku 5.5 v delu 2 Priloge I, sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo tudi drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (DFP), kot je določeno v členu 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98, ob upoštevanju vseh morebitnih odstopanj.

Člen 3

Seznam MFI za statistične namene

1.   Izvršilni odbor ECB sestavi in vodi seznam MFI za statistične namene, ob upoštevanju zahtev glede frekvence in rokov, ki izhajajo iz njegove uporabe v kontekstu sistema obveznih rezerv ECB. Seznam MFI za statistične namene vključuje podatek o tem, ali zanje velja sistem obveznih rezerv ECB. Seznam MFI mora biti ažuren, točen in, koliko je mogoče, homogen ter dovolj stabilen za statistične namene.

2.   NCB in ECB omogočijo, da so seznam MFI za statistične namene in njegove posodobitve poročevalskim enotam dostopni na primeren način, vključujoč preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo poročevalskih enot, v papirni obliki.

3.   Seznam MFI za statistične namene je samo informativne narave. Vendar v primeru, da je zadnja dostopna verzija seznama napačna, ECB ne bo naložila sankcij tistemu subjektu, ki ni pravilno izpolnil njenih zahtev za poročanje, če se je v dobri veri zanašal na napačen seznam.

Člen 4

Zahteve za statistično poročanje

1.   Dejanska poročevalska populacija poroča nacionalni centralni banki države članice, katere rezident je konkretna MFI, mesečna stanja, ki se nanašajo na bilanco stanja ob koncu meseca, in mesečne agregirane prevrednotovalne popravke. Agregirani prevrednotovalni popravki se poročajo v zvezi z odpisi/delnimi odpisi posojil, ki ustrezajo posojilom, ki jih odobrijo poročevalske enote, in zajemajo cenovna prevrednotenja vrednostnih papirjev. Nadaljnje podrobnosti o nekaterih postavkah bilance stanja in nebilančnih informacijah se poročajo četrtletno ali letno. Zahtevane statistične informacije so navedene v Prilogi I.

2.   NCB lahko zbirajo zahtevane statistične informacije o vrednostnih papirjih, ki so jih izdale in jih imajo MFI, po posameznih vrednostnih papirjih, v kolikor se lahko podatki, navedeni v odstavku 1, pridobijo v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi IV.

3.   MFI poročajo v skladu z minimalnimi zahtevami, določenimi v tabeli 1A v delu 5 Priloge I, mesečne prevrednotovalne popravke glede celotnega niza podatkov, ki jih zahteva ECB. NCB lahko zbirajo dodatne podatke, ki niso zajeti z minimalnimi zahtevami. Ti dodatni podatki se lahko nanašajo na razčlenitve, označene v tabeli 1A, ki niso „minimalne zahteve“.

4.   Poleg tega lahko ECB zahteva pojasnila o popravkih v „prerazvrstitvah in drugih popravkih“, ki jih zbirajo NCB.

Člen 5

Dodatne zahteve za statistično poročanje listinjenja posojil in drugih prenosov posojil

MFI v skladu z delom 6 Priloge I poročajo naslednje:

1.

neto tok listinjenja posojil in drugih prenosov posojil, izvedenih med poročevalskim obdobjem;

2.

neporavnane zneske ob koncu četrtletja glede vseh posojil, pri katerih MFI sodeluje kot serviser pri listinjenju;

3.

neporavnane zneske ob koncu obdobja glede posojil, odsvojenih z listinjenjem, katerih pripoznanje v bilanci stanja ni bilo odpravljeno, kadar uporabljajo Mednarodni računovodski standard 39 (MRS 39) ali podobna nacionalna računovodska pravila.

Člen 6

Roki

1.   NCB odločijo, kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot, da bi lahko spoštovale spodaj določene roke, pri čemer, kjer je primerno, upoštevajo zahteve, ki jih glede rokov določa sistem obveznih rezerv ECB, in o tem ustrezno obvestijo poročevalske enote.

2.   NCB posredujejo ECB mesečne statistične podatke do zaključka poslovanja na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.

3.   NCB posredujejo ECB četrtletne statistične podatke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.

4.   NCB posredujejo ECB letne statistične podatke skladno s členom 17(2) Smernice ECB/2007/9 Evropske centralne banke z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano) (12).

Člen 7

Računovodska pravila za namene statističnega poročanja

1.   Razen če je v tej uredbi določeno drugače, uporabljajo MFI za namene poročanja po tej uredbi računovodska pravila, določena v nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (13), in v katerih koli drugih veljavnih mednarodnih standardih.

2.   Obveznosti iz naslova vlog in posojila se poročajo v znesku glavnice, ki je neporavnana ob koncu meseca. Delni odpisi, kot so določeni z upoštevno računovodsko prakso, se izključijo iz tega zneska. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se ne smejo izravnati z nobenimi drugimi sredstvi ali obveznostmi.

3.   Brez poseganja v računovodske prakse in postopke izravnave, ki veljajo v državah članicah, se vsa finančna sredstva in obveznosti za statistične namene poročajo v bruto zneskih.

4.   NCB lahko dovolijo poročanje posojil, za katere so oblikovane rezervacije, v neto zneskih brez rezervacij in poročanje odkupljenih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogojem, da tako poročevalsko prakso uporabljajo vse rezidenčne poročevalske enote in da je potrebna za ohranjanje kontinuitete pri statističnem vrednotenju posojil glede na podatke, poročane za obdobja pred januarjem 2005.

Člen 8

Odstopanja

1.   Odstopanja se lahko odobrijo manjšim MFI (MFI na „repu“).

(a)

NCB lahko odobrijo odstopanja manjšim MFI pod pogojem, da njihov skupni prispevek v nacionalno bilanco stanja MFI v obliki stanj ne presega 5 %;

(b)

v zvezi s kreditnimi institucijami se v primeru uporabe odstopanja, navedenega v točki (a), zahteve za statistično poročanje kreditnih institucij, za katere se takšna odstopanja uporabljajo, zmanjšajo, brez poseganja v zahteve za izračun minimalnih rezerv, kot so določene v Prilogi III;

(c)

v zvezi z manjšimi MFI, ki niso kreditne institucije, NCB v primeru uporabe odstopanja, navedenega v točki (a), še naprej najmanj letno zbirajo vsaj podatke, ki se nanašajo na skupno bilanco stanja, tako da se lahko spremlja velikost „repa“, ki poroča;

(d)

brez poseganja v točko (a) lahko NCB odobrijo odstopanja kreditnim institucijam, za katere ne velja ureditev iz točk (a) in (b), tako da zmanjšajo svoje zahteve za poročanje na tiste, ki so določene v delu 7 Priloge I, pod pogojem, da njihov skupni prispevek v nacionalno bilanco stanja MFI v obliki stanj ne presega 10 % nacionalne bilance stanja MFI niti 1 % bilance stanja MFI euroobmočja;

(e)

NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev iz točk (a) in (d), da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka leta;

(f)

manjše MFI se lahko odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj in bodo namesto tega izpolnile zahteve za polno poročanje.

2.   Odstopanja se lahko odobrijo skladom denarnega trga.

NCB lahko skladom denarnega trga odobrijo odstopanje od zahtev za poročanje, ki so določene v členu 4(1), pod pogojem, da SDT namesto tega poročajo podatke bilance stanja v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8), ob upoštevanju naslednjih zahtev:

SDT mesečno poročajo take podatke v skladu z „združenim pristopom“, določenim v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8), in v rokih, določenih v členu 9 navedene uredbe,

SDT poročajo podatke o stanjih delnic/enot SDT ob koncu meseca v skladu z roki, določenimi v členu 6(2).

3.   Odstopanja se lahko odobrijo v zvezi z delnicami/enotami SDT.

(a)

„Registrirane delnice/enote SDT“ pomenijo delnice/enote SDT, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo vodi evidenca o identiteti imetnikov, vključno z informacijami o rezidenčnosti imetnikov. „Prinosniške delnice/enote SDT“ pomenijo delnice/enote SDT, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo evidenca o identiteti imetnikov ne vodi ali pa se evidenca sicer vodi, vendar ne vključuje informacij o rezidenčnosti imetnikov.

(b)

Kadar se registrirane delnice/enote ali prinosniške delnice/enote izdajo prvič ali kadar gibanja na trgu zahtevajo spremembo možnosti ali kombinacijo možnosti (določenih v oddelku 5.5 v delu 2 Priloge I), lahko NCB v zvezi z zahtevami, določenimi v oddelku 5.5 v delu 2 Priloge I, odobrijo odstopanja za eno leto.

(c)

V zvezi z rezidenčnostjo imetnikov delnic/enot SDT lahko NCB odobrijo odstopanja poročevalskim enotam pod pogojem, da se zahtevane statistične informacije zberejo iz drugih dostopnih virov v skladu z oddelkom 5.5 v delu 2 Priloge I. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi v soglasju z ECB lahko odobrile ali po potrebi preklicale odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka leta. Za namene te uredbe lahko NCB sestavijo in vodijo seznam DFP, ki poročajo, v skladu z načeli, določenimi v oddelku 5.5 v delu 2 Priloge I.

4.   Brez poseganja v odstavek 1 se lahko odstopanja odobrijo institucijam za izdajo elektronskega denarja.

(a)

Brez poseganja v Direktivo 2006/48/ES in člen 2 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) ter ob upoštevanju točke (b) lahko NCB odobrijo odstopanja posameznim institucijam za izdajo elektronskega denarja. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje zahtev iz točke (b), da bi odstopanje lahko odobrile ali po potrebi preklicale. Katera koli NCB, ki odobri tako odstopanje, o tem obvesti ECB.

(b)

NCB lahko odobrijo odstopanja posameznim institucijam za izdajo elektronskega denarja, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(i)

elektronski denar, ki ga izdajo, sprejema kot plačilo samo omejeno število podjetij, ki jih je mogoče jasno določiti po:

njihovi lokaciji v istih prostorih ali na drugem omejenem lokalnem območju, in/ali

njihovem tesnem finančnem ali poslovnem razmerju z institucijo izdajateljico, kot je skupna lastniška, tržna ali distribucijska struktura, četudi sta institucija izdajateljica in podjetje, ki sprejema njen elektronski denar, ustanovljena kot ločena pravna subjekta; ali

(ii)

več kakor tri četrtine njihove skupne bilance stanja ni povezane z izdajanjem ali upravljanjem elektronskega denarja, obveznosti v zvezi z neporavnanim elektronskim denarjem pa ne presegajo 100 milijonov EUR.

(c)

Če institucija za izdajo elektronskega denarja, ki ji je bilo odobreno odstopanje, ni izvzeta iz zahtev po obveznih rezervah, mora poročati vsaj četrtletne podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, kakor je določeno v Prilogi III. Institucija se lahko odloči za mesečno poročanje omejenega niza podatkov za osnovo za obvezne rezerve.

(d)

Kadar koli je posamezni instituciji za izdajo elektronskega denarja odobreno odstopanje, bo ECB za statistične namene zabeležila to institucijo na seznam MFI kot nefinančno družbo. Taka institucija se bo obravnavala kot nefinančna družba tudi, kadar bo nastopala kot nasprotna stranka MFI. Kot kreditna institucija pa bo taka institucija še naprej obravnavana za namene zahtev ECB glede obveznih rezerv.

5.   Odstopanja se lahko odobrijo v zvezi s prevrednotovalnimi popravki.

(a)

Brez poseganja v odstavek 1 lahko NCB odobrijo skladom denarnega trga odstopanja v zvezi s poročanjem prevrednotovalnih popravkov, tako da odpravijo vse zahteve, po katerih morajo SDT poročati prevrednotovalne popravke.

(b)

NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi s frekvenco in roki poročanja cenovnih prevrednotenj vrednostnih papirjev ter zahtevajo te podatke četrtletno in v istih rokih, kot veljajo za podatke o stanjih, ki se poročajo četrtletno, ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(i)

poročevalske enote, ki uporabljajo različne metode vrednotenja, zagotovijo NCB ustrezne informacije o praksah vrednotenja, vključno s količinsko navedbo odstotka njihovih imetij teh instrumentov;

(ii)

pri znatnem cenovnem prevrednotenju so NCB upravičene, da od poročevalskih enot zahtevajo dodatne informacije, ki se nanašajo na mesec, v katerem se je prevrednotenje zgodilo.

(c)

NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi s poročanjem cenovnega prevrednotenja vrednostnih papirjev, vključno z odobritvijo popolne oprostitve od takšnega poročanja za kreditne institucije, ki poročajo mesečna stanja vrednostnih papirjev po posameznih vrednostnih papirjih, ob naslednjih zahtevah:

(i)

za vsak vrednostni papir se sporoča tudi zabeležena vrednost v bilanci stanja;

(ii)

za vrednostne papirje, ki nimajo javno dostopnih identifikacijskih oznak, se sporočajo tudi informacije o kategoriji instrumentov, zapadlosti in izdajatelju, ki so potrebne vsaj za izpeljavo razčlenitev, opredeljenih kot „minimalne zahteve“ v delu 5 Priloge I.

6.   Odstopanja se lahko odobrijo v zvezi s statističnim poročanjem o posojilih, ki so bila odsvojena pri listinjenju.

NCB lahko svojim MFI, ki uporabljajo MRS 39 ali podobna nacionalna računovodska pravila, dovolijo, da iz stanj, ki se zahtevajo po delih 2 in 3 Priloge I, izvzamejo vsa posojila, odsvojena pri listinjenju, v skladu z nacionalno prakso in pod pogojem, da to prakso uporabljajo vse rezidenčne MFI.

7.   Odstopanja se lahko odobrijo v zvezi z nekaterimi četrtletnimi stanji, ki se nanašajo na države članice zunaj euroobmočja.

Če iz številk, zbranih na višji ravni agregiranja, izhaja, da so postavke v razmerju do nasprotnih strank, rezidenčnih v kateri koli državi članici, ali postavke v razmerju do valute države članice, ki ni sprejela eura, nepomembne, se NCB lahko odloči, da ne bo zahtevala poročanja v zvezi s to državo članico. NCB obvesti svoje poročevalske enote o taki odločitvi.

Člen 9

Minimalni standardi in nacionalne ureditve poročanja

1.   Zahtevane statistične informacije se poročajo v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kakor so določeni v Prilogi IV.

2.   NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje skladnosti z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

Člen 10

Združitve, delitve in reorganizacije

Poročevalska enota mora v primeru združitve, delitve ali kakršne koli druge reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti pristojno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna in v razumnem roku, preden začne učinkovati.

Člen 11

Uporaba sporočenih statističnih informacij za namene obveznih rezerv

1.   Kreditne institucije uporabljajo statistične informacije, ki jih poročajo v skladu s to uredbo, za izračun svoje osnove za obvezne rezerve v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Te informacije uporabijo zlasti za preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve glede obveznih rezerv v obdobju izpolnjevanja.

2.   Podatki za osnovo za obvezne rezerve manjših institucij na „repu“ za tri obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv temeljijo na podatkih ob koncu četrtletja, ki jih NCB zberejo v 28 delovnih dneh po koncu četrtletja, na katero se nanašajo.

3.   V primeru kolizije posebna pravila o uporabi sistema obveznih rezerv ECB, kot so določena v Prilogi III, prevladajo nad določbami Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

4.   Da bi se ECB in kreditnim institucijam olajšalo upravljanje z likvidnostjo, je treba zahteve po obveznih rezervah potrditi najkasneje na prvi dan obdobja izpolnjevanja; vendar pa se lahko izjemoma pojavi potreba, da kreditne institucije poročajo popravke osnove za obvezne rezerve ali zahtev po obveznih rezervah, ki so že bile potrjene. Postopki potrjevanja ali priznavanja zahtev po obveznih rezervah ne posegajo v obveznost poročevalskih enot, da vedno poročajo pravilne statistične podatke in da, kakor hitro je to mogoče, popravijo nepravilne statistične informacije, ki so jih že sporočili.

Člen 12

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja to pravico. NCB bodo to pravico izvajale zlasti, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 13

Prvo poročanje

1.   Prvo poročanje v skladu s to uredbo se začne s podatki za junij 2010, samo za tabelo 5 pa vključno s podatki od decembra 2009 naprej.

2.   Prvo poročanje po tej uredbi v zvezi s polji, ki ustrezajo sindiciranim posojilom v tabeli 1 v delu 2 Priloge I, se začne s podatki za december 2011.

3.   Prvo poročanje v skladu s to uredbo v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki so sprejele euro, v tabeli 3 v delu 3 Priloge I se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu, ko so sprejele euro.

4.   Prvo poročanje po tej uredbi v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki niso sprejele eura, v tabelah 3 in 4 v delu 3 Priloge I se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu njihovega pristopa k EU. Če se zadevna NCB odloči, da ne bo zahtevala prvega poročanja za nepomembne podatke, ki se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu pristopa zadevne države članice ali držav članic k EU, se poročanje začne 12 mesecev po tem, ko NCB obvesti poročevalske enote, da zahteva podatke.

Člen 14

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) se razveljavi z učinkom od 1. julija 2010.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.

Člen 15

Končna določba

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2010.

V Frankfurtu na Majni, 19. decembra 2008

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 318, 27.11.1998, str. 1.

(3)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(4)  UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

(5)  UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

(6)  UL L 211, 11.8.2007, str. 8.

(7)  UL L 250, 2.10.2003, str. 10.

(8)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(9)  V Evropskem sistemu računov (ESR 95) so finančne institucije, razvrščene kot MFI, kategorizirane v dva podsektorja, in sicer „centralne banke“ (S.121) in „druge MFI“ (S.122).

(10)  Vključno s prihodki od prodaje bančnih obveznic javnosti.

(11)  UL L 275, 27.10.2000, str. 39.

(12)  UL L 341, 27.12.2007, str. 1.

(13)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.


PRILOGA I

DENARNE FINANČNE INSTITUCIJE IN ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

Uvod

Statistični sistem sodelujočih držav članic, ki obsega bilanco stanja v sektorju denarnih finančnih institucij (MFI), vsebuje naslednja glavna elementa:

(a)

seznam MFI za statistične namene (za opredelitev nekaterih MFI glej del 1) in

(b)

specifikacijo statističnih informacij, ki jih te MFI poročajo z mesečno, četrtletno in letno frekvenco (glej dele 2, 3, 4, 5, 6 in 7).

Z namenom pridobivanja popolnih informacij o bilancah stanja MFI je treba, da se nekatere zahteve za poročanje naložijo tudi drugim finančnim posrednikom razen zavarovalnim družbam in pokojninskim skladom (DFP), kadar delujejo v kontekstu finančnih dejavnosti, ki vključujejo delnice/enote skladov denarnega trga (SDT). Nacionalne centralne banke (NCB) zbirajo te statistične informacije od MFI in DFP v skladu z delom 2 in v skladu z nacionalnimi ureditvami, ki se opirajo na harmonizirane opredelitve in razvrstitve, določene v členu 1 in Prilogi II.

Stanje denarja vključuje bankovce in kovance v obtoku ter druge denarne obveznosti MFI (vloge in drugi finančni instrumenti, ki so bližnji substituti za vloge). Protipostavke denarnih stanj vsebujejo vse druge postavke v bilanci stanja MFI. ECB pripravi tudi finančne transakcije, izpeljane iz stanj in drugih podatkov, vključno s podatki o prevrednotovalnih popravkih, ki jih poročajo MFI (glej del 5).

Statistične informacije, ki jih zahteva ECB, so povzete v delu 8.

DEL 1

Opredelitev nekaterih MFI

Oddelek 1: Opredelitev nekaterih MFI na podlagi načel za zamenljivost vlog

1.1.

Finančne institucije razen kreditnih institucij, ki izdajajo finančne instrumente, ki štejejo za bližnje substitute za vloge, se razvrstijo kot MFI, pod pogojem, da so tudi z drugih vidikov v skladu z opredelitvijo MFI. Razvrstitev temelji na merilih za zamenljivost vlog (tj. ali so obveznosti razvrščene kot vloge), ki se določi po njihovi likvidnosti, pri čemer se kombinirajo značilnosti prenosljivosti, pretvorljivosti, gotovosti in tržnosti ter upoštevajo, kjer je primerno, obdobje njihove izdaje.

Ta merila za zamenljivost vlog se uporabljajo tudi pri ugotavljanju, ali je treba obveznosti razvrstiti kot vloge, razen če za te obveznosti obstaja ločena kategorija.

1.2.

Za namene ugotavljanja zamenljivosti vlog in razvrščanja obveznosti kot vloge:

se prenosljivost nanaša na možnost mobilizacije sredstev, vplačanih za finančni instrument z uporabo plačilnih sredstev, kot so čeki, prenosni nalogi, neposredne obremenitve ali podobna sredstva,

se pretvorljivost nanaša na možnost in stroške pretvorbe finančnih instrumentov v gotovino ali prenosljive vloge; izguba davčnih ugodnosti v primeru take pretvorbe se lahko obravnava kot neke vrste kazen, ki zmanjša stopnjo likvidnosti,

gotovost pomeni natančno vnaprejšnje poznavanje kapitalske vrednosti finančnega instrumenta, izražene v nacionalni valuti, in

se vrednostni papirji, ki kotirajo in se z njimi redno trguje na organiziranem trgu, štejejo za tržne. Za delnice v odprtih kolektivnih naložbenih podjemih trg v običajnem pomenu ne obstaja. Kljub temu vlagatelji poznajo dnevno kotacijo delnic in lahko dvignejo sredstva po tej ceni.

Oddelek 2: Načela za opredelitev SDT

2.1.

SDT so opredeljeni kot tisti kolektivni naložbeni podjemi, katerih delnice/enote so glede na likvidnost bližnji substituti za vloge in ki primarno investirajo v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/enote SDT in/ali v druge prenosljive dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali ki si prizadevajo za stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga. Merila, ki se uporabljajo za opredelitev SDT, so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovnih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave kolektivnega naložbenega podjema s podobno vsebino.

Sam SDT ali oseba, ki ga zakonito zastopa, zagotovi, da se pridobijo vse informacije, ki se zahtevajo za izpolnitev zahtev za statistično poročanje. Kadar to narekujejo praktični razlogi, lahko podatke uspešno predloži kateri koli od subjektov, ki delujejo v kontekstu finančnih dejavnosti, ki vključujejo delnice/enote SDT, kot so depozitarji.

2.2.

Za namen opredelitve SDT:

„kolektivni naložbeni podjemi“ pomenijo podjetja, katerih edini cilj je kolektivno investiranje kapitala, ki ga je vložila javnost, in katerih enote se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev podjetja. Taka podjetja se lahko ustanovijo na podlagi zakona, bodisi pogodbenega prava (kot splošni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje) bodisi zakonodaje o skladih (kot vzajemni skladi), ali na podlagi zakonodaje o gospodarskih družbah (kot investicijske družbe),

„bančne vloge“ pomenijo gotovinske vloge pri kreditnih institucijah, ki se lahko dvignejo na zahtevo ali ob predhodni napovedi do treh mesecev ali ob dogovorjeni zapadlosti do dveh let, vključno z vsotami, plačanimi kreditnim institucijam v zvezi s prenosom vrednostnih papirjev na podlagi pogodb o začasni prodaji ali dogovorov o posojanju vrednostnih papirjev,

„bližnja zamenljivost za vloge glede na likvidnost“ pomeni možnost, da se enote kolektivnih naložbenih podjemov v normalnih tržnih razmerah na zahtevo imetnika ponovno odkupijo, izplačajo ali prenesejo, kadar je likvidnost enot primerljiva z likvidnostjo vlog,

„primarno“ pomeni najmanj 85 % investicijskega portfelja,

„instrumenti denarnega trga“ pomenijo tiste razrede prenosljivih dolžniških instrumentov, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu (na primer, potrdila o vlogah, komercialni zapisi in bančni akcepti, zakladne menice in menice, ki jih izdajo lokalni organi) zaradi naslednjih lastnosti:

(a)

likvidnost, kadar jih je mogoče ponovno odkupiti, izplačati ali prodati z omejenimi stroški v smislu nizkih provizij ali majhne razlike med povpraševanjem in ponudbo ter z zelo kratkim odlogom poravnave; in

(b)

globina trga, kadar se z njimi trguje na trgu, ki lahko absorbira velik obseg transakcij, pri čemer ima trgovanje z velikimi zneski omejen vpliv na njihovo ceno; in

(c)

gotovost glede vrednosti, kadar je mogoče njihovo vrednost natančno določiti kadar koli ali vsaj enkrat na mesec; in

(d)

nizko obrestno tveganje, kadar imajo preostalo zapadlost do vključno enega leta ali so predmet rednih popravkov donosnosti v skladu z razmerami na denarnem trgu vsaj vsakih 12 mesecev; in

(e)

nizko kreditno tveganje, kadar so ti instrumenti ali:

1.

sprejeti v uradno borzno kotacijo ali se z njimi trguje na drugih organiziranih trgih, ki redno delujejo, so priznani in odprti za javnost; ali

2.

izdani na podlagi predpisov, katerih cilj je zaščita vlagateljev in prihrankov; ali

3.

so jih izdali:

centralni, regionalni ali lokalni organi, centralna banka države članice, EU, ECB, Evropska investicijska banka, država nečlanica ali, če je slednja zvezna država, ena od članic zvezne države ali javno mednarodno telo, ki mu pripada ena ali več držav članic,

ali

institucija, ki je predmet nadzora skrbnega in varnega poslovanja v skladu z merili, opredeljenimi v pravu Skupnosti, ali institucija, za katero veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja in le-te tudi upošteva, za ta pravila pa pristojni organi menijo, da so vsaj tako stroga kakor tista, ki jih določa pravo Skupnosti, ali za katere jamči katera koli taka institucija,

ali

podjetje, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v uradno borzno kotacijo ali se z njimi trguje na drugih organiziranih trgih, ki redno delujejo, so priznani in odprti za javnost.

DEL 2

Bilanca stanja (mesečna stanja)

ECB za pripravo denarnih agregatov in protipostavk za ozemlje sodelujočih držav zahteva podatke v tabeli 1, kot sledi:

1.   Kategorije instrumentov

(a)   Obveznosti

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina v obtoku, obveznosti iz naslova vlog, izdane delnice/enote SDT, izdani dolžniški vrednostni papirji, kapital in rezerve ter preostale obveznosti. Da bi ločili denarne in nedenarne obveznosti, so tudi obveznosti iz naslova vlog razčlenjene na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic z odpovednim rokom in pogodbe o začasni prodaji (repo). Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

(b)   Sredstva

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina, posojila, vrednostni papirji razen delnic, delnice/enote SDT, delnice in drugi lastniški kapital, osnovna sredstva in preostala sredstva. Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

2.   Razčlenitev po zapadlosti

Ločitev po prvotni zapadlosti predstavlja substitut za podrobnosti o instrumentih, kadar finančni instrumenti na različnih trgih niso popolnoma primerljivi.

(a)   Obveznosti

Ločnice za razrede zapadlosti (ali za obdobja odpoklica) so: za vezane vloge pri zapadlosti eno leto in dve leti od izdaje; in za vloge na odpoklic z odpovednim rokom tri mesece in dve leti. Repo posli niso razčlenjeni po zapadlosti, ker so to običajno zelo kratkoročni instrumenti (običajno z zapadlostjo do treh mesecev od izdaje). Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajo MFI, so razčlenjeni na tiste z zapadlostjo enega leta in dveh let. Za delnice/enote, ki jih izdajo SDT, razčlenitev po zapadlosti ni potrebna.

(b)   Sredstva

Ločnice za razrede zapadlosti so: za posojila MFI rezidentom (razen MFI in državi) sodelujočih držav članic po podsektorjih in nadalje za posojila MFI gospodinjstvom po namenu, po razredu zapadlosti eno leto in pet let; in za imetja MFI dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale druge MFI v sodelujočih državah članicah, po razredu zapadlosti eno in dve leti, da bi se pri izračunu denarnih agregatov omogočilo pobotanje imetij tega instrumenta med MFI.

3.   Razčlenitev po namenu in ločena opredelitev posojil samostojnim podjetnikom posameznikom/neinkorporiranim partnerstvom

Posojila gospodinjstvom in nepridobitnim izvajalcem storitev za gospodinjstva se nadalje razčlenijo po namenu posojila (posojila za nakup potrošnih dobrin, nepremičnin, drugo). Znotraj kategorije „ostalo“ je treba posojila, odobrena samostojnim podjetnikom posameznikom/neinkorporiranim partnerstvom (SPP/NP), posebej označiti (glej opredelitve kategorij instrumentov v delu 2 v Prilogi II in opredelitve sektorjev v delu 3 v Prilogi II). NCB se lahko odpovejo zahtevi po ločeni opredelitvi posojil samostojnim podjetnikom posameznikom/neinkorporiranim partnerstvom, kadar ti predstavljajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v sodelujoči državi članici.

4.   Razčlenitev po valutah

Za bilančne postavke, ki se lahko uporabijo pri urejanju denarnih agregatov, morajo biti stanja v eurih opredeljena ločeno, tako da ima ECB možnost opredelitve denarnih agregatov glede stanj, denominiranih v vseh valutah združeno ali samo v eurih.

5.   Razčlenitev po sektorju in rezidenčnosti nasprotnih strank

5.1.

Urejanje denarnih agregatov in protipostavk, ki se nanašajo na sodelujoče države članice, zahteva določitev tistih nasprotnih strank na ozemlju sodelujočih držav članic, ki tvorijo sektor imetnikov denarja. Za ta namen se nasprotne stranke, ki niso MFI, delijo po ESR 95 (glej del 3 Priloge ΙΙ) na državo (S.13), pri čemer je centralna država (S.1311) v skupnih obveznostih iz naslova vlog opredeljena ločeno, in druge rezidenčne sektorje. Da bi izračunali mesečno sektorsko dezagregacijo denarnih agregatov in kreditnih protipostavk, se drugi rezidenčni sektorji naprej razčlenijo na naslednje podsektorje: drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125), nefinančne družbe (S.11) in gospodinjstva + neprofitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15). Za samostojne podjetnike posameznike/neinkorporirana partnerstva glej oddelek 3. Skupne obveznosti iz naslova vlog in kategorij vlog „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“ se za namene sistema obveznih rezerv ECB dodatno razčlenijo na kreditne institucije, druge nasprotne stranke, ki so MFI, in centralno državo.

5.2.

Pri skupnih obveznostih iz naslova vlog, obveznostih iz naslova vezanih vlog do dveh let in kategorijo sredstev „vrednostni papirji razen delnic“ se dodatno razčlenijo nasprotne stranke, ki so družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev.

5.3.

Nekatere vloge/posojila, ki izhajajo iz repo/povratnih repo poslov ali sorodnih operacij z „drugi finančni posredniki (S.123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)“, so lahko povezani s transakcijami s centralno nasprotno stranko. Centralna nasprotna stranka je subjekt, ki se pravno umesti med nasprotne stranke pri pogodbah na finančnih trgih, tako da postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. Ker take transakcije pogosto nadomeščajo dvostranske posle med MFI, se kategorija obveznosti „repo“ dodatno razčleni glede na posli s temi nasprotnimi strankami. Podobno se dodatno razčleni kategorija sredstev „posojila“ glede na pogodbe o začasni prodaji s temi nasprotnimi strankami.

5.4.

Nasprotne stranke na domačem ozemlju in na ozemlju drugih sodelujočih držav članic so opredeljene ločeno in obravnavane na enak način v vseh statističnih razčlenitvah. Ne zahteva se geografska razčlenitev nasprotnih strank zunaj ozemlja sodelujočih držav članic. Nasprotne stranke na ozemlju sodelujočih držav članic se opredelijo glede na njihov domači sektor ali institucionalno klasifikacijo v skladu s seznamom MFI za statistične namene in sektorski priročnik ECB (1), ki sledi načelom klasifikacije, ki so skladni z ESR 95, kolikor je mogoče.

5.5.

V primeru delnic/enot SDT, ki so jih izdale MFI sodelujočih držav članic, poročevalske enote poročajo najmanj podatke o rezidenčnosti imetnikov po razčlenitvi domači/druge sodelujoče države članice/ostali svet, da bi se omogočila izključitev imetij nerezidentov v sodelujočih državah članicah. V zvezi z registriranimi delnicami/enotami SDT poročajo izdajatelji ali osebe, ki jih zakonito zastopajo, v mesečni bilanci stanja podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov njihovih izdanih delnic/enot. V zvezi s prinosniškimi delnicami/enotami poročajo poročevalske enote podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT v skladu s pristopom, ki ga določi pristojna NCB v soglasju z ECB. Ta zahteva je omejena na eno od naslednjih možnosti ali kombinacijo teh možnosti, ki se izberejo ob upoštevanju organiziranosti upoštevnih trgov in nacionalnih pravnih ureditev v zadevni državi članici. NCB bo to periodično spremljala.

(a)

SDT izdajatelji:

SDT izdajatelji ali osebe, ki jih zakonito zastopajo, poročajo podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov njihovih izdanih delnic/enot. Take informacije lahko zagotovi agent, ki distribuira delnice/enote, ali kateri koli drugi subjekt, udeležen pri izdaji, odkupu ali prenosu delnic/enot.

(b)

MFI in DFP kot skrbniki delnic/enot SDT:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki delujejo kot skrbniki delnic/enot SDT, podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot, ki so jih izdali rezidenčni SDT in so v skrbništvu v imenu imetnika ali drugega posrednika, ki prav tako deluje kot skrbnik. Ta možnost se uporabi, če (i) skrbnik razlikuje delnice/enote SDT, ki so v skrbništvu v imenu imetnikov, od tistih, ki so v skrbništvu v imenu drugih skrbnikov; in če (ii) je večina delnic/enot SDT v skrbništvu domačih rezidenčnih institucij, ki so razvrščene med finančne posrednike (MFI ali DFP).

(c)

MFI in DFP kot poročevalci transakcij, ki jih rezidenti opravijo z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega SDT:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki delujejo kot poročevalci transakcij, ki jih opravijo rezidenti z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega SDT, podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot, ki so jih izdali rezidenčni SDT in s katerimi trgujejo v imenu imetnika ali drugega posrednika, prav tako udeleženega pri transakciji. Ta možnost se uporabi, če (i) je zajetje poročanja celovito, tj. zajema v bistvenem delu vse transakcije, ki jih opravijo poročevalske enote; (ii) se zagotovijo točni podatki o nakupih in prodajah z nerezidenti sodelujočih držav članic; (iii) so razlike med vrednostjo ob izdaji in odkupno vrednostjo enakih delnic/enot, brez provizij, minimalne; in (iv) je znesek delnic/enot, ki jih izda rezidenčni SDT in ki jih imajo nerezidenti sodelujočih držav članic, majhen.

(d)

Če se možnosti (a) do (c) ne uporabijo, poročevalske enote, vključno z MFI in DFP, poročajo ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij.

Tabela 1

Mesečna stanja  (2)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeno

MFI (4)

Ne-MFI

MFI (4)

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

 

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupno

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

 

od tega: osrednje nasprotne stranke (5)

od tega: DPFS

 

od tega: centralne nasprotne stranke (5)

od tega: DPFS

(a)

 

(b)

(c)

(d)

(e)

(f)

 

 

(g)

(h)

(i)

(j)

 

(k)

(l)

(m)

(n)

(o)

 

 

(p)

(q)

(r)

(s)

 

 

(t)

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8.

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.

Vloge

*

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

*

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

*

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od tega prenosljive vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od tega do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od tega sindicirana posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9e

Euro

*

 

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

 

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.1e

Čez noč

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od tega prenosljive vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2e

Vezane

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

 

 

9.3e

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 3 meseci

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega nad 2 letoma (3)

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

 

 

9.4e

Repo

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

 

 

9x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.1x

Čez noč

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2x

Vezane

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

 

 

9.3x

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 3 meseci

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

*

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega nad 2 letoma (3)

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

 

 

9.4x

Repo

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

*

*

*

*

 

 

 

 

 

 

*

 

 

 

10.

Delnice/enote SDT  (4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11e.

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

11x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

Od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

12.

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 1 – Obveznosti


POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeno

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

 

od tega: centralna nasprotna stranka (5)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

 

od tega: centralna nasprotna stranka (5)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

 

od tega: SP/NP (6)

 

od tega: SP/NP (6)

od tega: SP/NP (6)

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Gotovina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1e

od tega v eurih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: sindicirana posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: repo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2e od tega euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: posojila revolving in prekoračitve stanja na računih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: obrestovana posojila po kreditnih karticah

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Vrednostni papirji razen delnic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Delnice in drugi lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.

Osnovna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 1 – Sredstva

DEL 3

Bilanca stanja (četrtletna stanja)

Da bi lahko naprej analizirala denarna gibanja in zadostila drugim statističnim namenom, ECB zahteva v zvezi s ključnimi postavkami naslednje:

1.

Razčlenitev po podsektorjih, zapadlosti in nepremičninskem zavarovanju za posojila subjektom sodelujočih držav članic, ki niso MFI (glej tabelo 2).

To se zahteva, da bi omogočili spremljanje popolne strukture celotnega kreditnega financiranja MFI (posojila in vrednostni papirji) do sektorja imetnikov denarja po podsektorjih in zapadlosti. Za nefinančne družbe in gospodinjstva se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“, ki izkazujejo posojila, zavarovana z nepremičninami.

Za posojila, denominirana v eurih, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in nad dvema letoma do nefinačnih družb in gospodinjstev se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“ glede določenih preostalih zapadlosti in obdobij sprememb obrestne mere (glej tabelo 2). Sprememba obrestne mere se razume kot sprememba obrestne mere za posojilo, ki je predvidena v trenutni posojilni pogodbi. Posojila, za katera je določena sprememba obrestne mere, med drugim vključujejo posojila z obrestnimi merami, ki se periodično revidirajo v skladu s spreminjanjem indeksa (npr. EURIBOR), posojila, katerih obrestna mera se redno revidira („variabilna obrestna mera“), in posojila, katerih obrestna mera se revidira po diskreciji MFI.

2.

Razčlenitev obveznosti iz naslova vlog, ki jih imajo MFI do države (razen do centralne države) v sodelujočih državah članicah po podsektorjih (glej tabelo 2).

To se zahteva kot dopolnilna informacija k mesečnemu poročanju.

3.

Sektorska razčlenitev postavk z nasprotnimi strankami zunaj sodelujočih držav članic (nesodelujoče države članice in ostali svet) (glej tabelo 2).

Sektorska klasifikacija v skladu s sistemom nacionalnih računov (SNR 93) se uporabi, kjer ESR 95 ne velja.

4.

Razčlenitev po državah (glej tabelo 3).

Ta razčlenitev se zahteva zaradi nadaljnje analize denarnih gibanj, pa tudi za namene prehodnih zahtev in za nadzor kakovosti podatkov.

5.

Razčlenitev po valutah (glej tabelo 4).

Ta razčlenitev se zahteva, da bi se omogočil izračun transakcij za denarne agregate in protipostavke, prilagojene za tečajne razlike, kadar ti agregati vključujejo vse valute združeno.

Tabela 2

Četrtletna stanja (sektorska razčlenitev)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

Ne-MFI

Ne-MFI

Skupno

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

Banke

Ne-banke

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Država

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Federalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

Skupno

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

Skupaj

Federalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8.

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.

Vloge

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

9.1.

Čez noč

 

 

M

 

 

 

M

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

M

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2.

Vezane

 

 

M

 

 

 

M

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

M

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.3.

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

M

 

 

 

M

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

M

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.4.

Repo

 

 

M

 

 

 

M

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

M

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12.

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Gotovina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Posojila

M

 

 

 

 

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

 

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 leti

 

 

 

 

 

 

 

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

M

M

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: Posojila s preostalo zapadlostjo 1 leto ali manj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: Posojila s preostalo zapadlostjo nad 1 letom in s spremembo obrestne mere v naslednjih 12 mesecih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: Posojila s preostalo zapadlostjo 2 leti ali manj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: Posojila s preostalo zapadlostjo nad 2 letoma in s spremembo obrestne mere v naslednjih 24 mesecih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Vrednostni papirji razen delnic

M

 

 

 

 

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

 

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Delnice in drugi lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

 

 

 

6.

Osnovna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

Zahteve po mesečnih podatkih, glej tabelo 1.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 3

Četrtletna stanja (razčlenitev po državah)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Vsaka druga sodelujoča država članica (tj. brez domačega sektorja) in vsaka druga država članica EU

Ostali svet (brez EU)

država članica

država članica

država članica

država članica

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

8.

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

 

9.

Vloge

 

 

 

 

 

od MFI

 

 

 

 

 

od ne-MFI

 

 

 

 

 

10.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

12.

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

13.

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

SREDSTVA

 

 

 

 

 

1.

Gotovina

 

 

 

 

 

2.

Posojila

 

 

 

 

 

MFI

 

 

 

 

 

ne-MFI

 

 

 

 

 

3.

Vrednostni papirji razen delnic

 

 

 

 

 

ki jih izdajo MFI

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

ki jih izdajo ne-MFI

 

 

 

 

 

4.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

5.

Delnice in drugi lastniški kapital

 

 

 

 

 

6.

Osnovna sredstva

 

 

 

 

 

7.

Preostala sredstva

 

 

 

 

 


Tabela 4

Četrtletna stanja (razčlenitev po valutah)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Vse valute združeno

Euro

Valute EU razen eura

Valute, razen valut držav članic EU, združeno

Skupaj

valuta države članice EU

valuta države članice EU

valuta države članice EU

GBP

Skupaj

USD

JPY

CHF

Preostale valute združeno

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A.

Domače

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od MFI

M

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od ne-MFI

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

B.

Druge sodelujoče države članice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od MFI

M

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od ne-MFI

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C.

Ostali svet

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od bank

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od ne-bank

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

M

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12.

Kapital in rezerve

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.

Preostale obveznosti

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A.

Domača

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

MFI

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ne-MFI

M

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

B.

Druge sodelujoče države članice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

MFI

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ne-MFI

M

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C.

Ostali svet

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

bankam

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ne-bankam

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Vrednostni papirji razen delnic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A.

Domači

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo MFI

M

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo ne-MFI

M

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

B.

Druge sodelujoče države članice

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo MFI

M

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo ne-MFI

M

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C.

Ostali svet

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo banke

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo ne-banke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A.

Domače

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

B.

Druge sodelujoče države članice

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C.

Ostali svet

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

+ 6. + 7. Preostala sredstva

M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

Zahteve po mesečnih podatkih, glej tabelo 1.

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

Zahteve po četrtletnih podatkih, glej tabelo 2.

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL 4

Nebilančne informacije (letni podatki)

Za plačilno statistiko in druge namene ECB zahteva naslednji postavki:

1.

Število računov s prenosljivimi vlogami čez noč.

Ta postavka se nanaša na število računov s prenosljivimi vlogami čez noč (glej opredelitve kategorij instrumentov v delu 2 Priloge ΙΙ) pri instituciji poročevalki.

2.

Število računov s prenosljivimi vlogami čez noč: povezani s spletom/osebnim računalnikom (PC)

Ta postavka se nanaša na število računov s prenosljivimi vlogami čez noč pri instituciji poročevalki, do katerih lahko imetnik dostopi in jih uporabi elektronsko preko spletnega/PC-bančništva z uporabo posebne programske opreme in posebnih telekomunikacijskih zvez z namenom izvrševanja plačil. Prenosljive vloge čez noč z dostopom preko telefonskega in mobilnega bančništva niso vključene, razen če so dostopne tudi preko spletnega ali PC-bančništva.

Tabela

Letni podatki

NEBILANČNE POSTAVKE

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeno

 

Ne-MFI

 

Ne-MFI

 

Ne-banke

 

Ne-MFI (7)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Število računov s prenosljivimi vlogami čez noč

 

 

 

 

 

 

 

 

Število računov s prenosljivimi vlogami čez noč, dostopnimi preko spleta/osebnega računalnika

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL 5

Poročanje prevrednotovalnih popravkov za urejanje transakcij

Za urejanje transakcij v zvezi z denarnimi agregati in protipostavkami za ozemlje sodelujočih držav članic ECB zahteva prevrednotovalne popravke v zvezi z odpisi/delnimi odpisi posojil in cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev:

1.   Odpisi/delni odpisi posojil

Popravek v zvezi z odpisi/delnimi odpisi posojil se poroča zato, da lahko ECB ureja finančne transakcije iz stanj, sporočenih v dveh zaporednih poročevalskih obdobjih. Popravek odraža vsakršne spremembe v sporočenem stanju posojil v skladu z deloma 2 in 3, ki so nastale zaradi delnih odpisov, vključno z odpisovanjem celotnega neporavnanega zneska posojila (odpis). Popravek bi moral odraziti tudi spremembe rezervacij za posojila, če NCB določi, da so stanja v bilanci stanja evidentirana v neto zneskih brez rezervacij. Vključeni so tudi odpisi/delni odpisi posojil, ki so pripoznani v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo osebo, če jih je mogoče opredeliti.

Minimalne zahteve za odpise/delne odpise posojil so določene v tabeli 1A.

2.   Cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev

Popravek v obliki cenovnega prevrednotenja vrednostnih papirjev se nanaša na nihanja v vrednotenju vrednostnih papirjev, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so vrednostni papirji evidentirani ali se z njimi trguje. Popravek vključuje spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj v bilanci stanja na koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so vrednostni papirji evidentirani, tj. potencialne dobičke/izgube. Vsebuje lahko tudi spremembe v vrednotenju, ki izhajajo iz transakcij z vrednostnimi papirji, tj. realizirane dobičke/izgube.

Minimalne zahteve za cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev so določene v tabeli 1A.

Za poročanje na strani obveznosti v bilanci stanja minimalna zahteva ni določena. Če pa imajo običajni postopki vrednotenja, ki jih poročevalske enote uporabljajo za izdane dolžniške vrednostne papirje, za posledico spremembe v stanjih le-teh na koncu obdobja, lahko NCB zbirajo podatke, povezane s temi spremembami. Ti podatki se poročajo kot popravki v okviru kategorije „druga prevrednotenja“.

Tabela 1A

Mesečni prevrednotovalni popravki  (8)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeno

 

MFI

Ne-MFI

 

MFI

Ne-MFI

 

od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB, NCB

Država

Drugi rezidenčni sektorji

 

od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB, NCB

Država

Drugi rezidenčni sektorji

Centralna država

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Centralna država

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8.

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.1e

Čez noč

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2e

Vezane

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.3e

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 3 meseci

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.4e

Repo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.1x

Čez noč

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2x

Vezane

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.3x

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 3 meseci

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.4x

Repo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

nad 1 letom do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

11x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

nad 1 do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

12.

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 1A – Obveznosti


POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Nerazporejeno

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država

Drugi rezidenčni sektorji

Država

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

 

od tega: SP/NP (10)

 

od tega: SP/NP (10)

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Gotovina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1e

od tega euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Posojila

MINIMUM

 

 

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

 

 

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: sindicirana posojila

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

 

MINIMUM

 

 

 

 

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

 

MINIMUM

 

 

 

 

 

 

2e

od tega euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Vrednostni papirji razen delnic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: nad 2 letoma (9)

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

 

 

 

 

 

 

 

MINIMUM

MINIMUM

MINIMUM

 

 

 

 

 

 

 

MINIMUM

 

3e

Euro

(no cell)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3x

Tuje valute

(no cell)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Delnice in drugi lastniški kapital  (9)

MINIMUM

 

MINIMUM

 

 

 

 

 

 

 

MINIMUM

 

MINIMUM

 

 

 

 

 

 

 

MINIMUM

 

6.

Osnovna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 1A – Sredstva

DEL 6

Zahteve za poročanje listinjenja posojil in drugih prenosov posojil

1.   Opredelitve pojmov

Za namene tega dela pomeni „odprava pripoznanja“ umik posojila ali dela posojila iz stanj, sporočenih v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, vključno z umikom zaradi uporabe odstopanja, omenjenega v členu 8(6).

2.   Splošne zahteve

Podatki se poročajo v skladu s členom 7(2) z dodatnimi zahtevami iz člena 7(4), kadar je to primerno. Vse postavke podatkov se razčlenijo glede na rezidenčnost in podsektor dolžnikov iz posojila, kakor je nakazano v naslovih stolpcev tabele 5. Odsvojena posojila med fazo skladiščenja pri listinjenju (ko listinjenje še ni dokončano, ker vrednostni papirji ali podobni instrumenti še niso bili izdani vlagateljem) se obravnavajo, kot da bi že bila olistinjena.

3.   Zahteve za poročanje neto tokov olistinjenih ali drugače prenesenih posojil

3.1.

MFI za namene člena 5(1) izračunavajo postavke v delih 1 in 2 v tabeli 5 kot neto tokove med upoštevnim obdobjem olistinjenih ali drugače odsvojenih posojil, zmanjšano za posojila, pridobljena med upoštevnim obdobjem. Posojila, ki so bila prenesena ali pridobljena od druge MFI v euroobmočju, in posojila, katerih prenos je bil posledica združitve, prevzema ali delitve poročevalske enote, niso vključena v izračun.

3.2.

Postavke, navedene v oddelku 3.1, se razporedijo k deloma 1 in 2 tabele 5, kot sledi:

(a)

odsvojitve in pridobitve z učinkom na stanja posojil, ki se sporočajo v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, tj. odsvojitve, ki imajo za posledico odpravo pripoznanja, in pridobitve, ki imajo za posledico pripoznanje ali ponovno pripoznanje, se dodelijo v del 1;

(b)

odsvojitve in pridobitve brez učinka na stanja posojil, ki se sporočajo v skladu z deloma 2 in 3 Priloge I, tj. odsvojitve, ki nimajo za posledico odpravo pripoznanja, in pridobitve, ki nimajo za posledico pripoznanje ali ponovno pripoznanje, se dodelijo v del 2.

3.3.

Postavke v delu 1 tabele 5 so, mesečno, naprej razčlenjene glede na nasprotno stranko pri prenosu posojila, pri čemer se razlikuje med družbami, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev (DPFS), od tega temi družbami, ki so rezidenčne v euroobmočju, in drugimi nasprotnimi strankami. Nadaljnji razčlenitvi po prvotni zapadlosti in namenu posojila se zahtevata četrtletno za določene postavke, kakor je nakazano v tabeli 5(b).

4.   Zahteve za poročanje neporavnanih zneskov posojil, servisiranih pri listinjenju

4.1.

Zahteve, navedene v členu 5(2), se uporabljajo ne glede na to, ali so servisirana posojila ali njim odgovarjajoče pravice servisiranja pripoznane v bilanci stanja poročevalske enote. Podatki se poročajo v skladu z delom 3 tabele 5.

4.2.

V zvezi s posojili, servisiranimi za družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ki so rezidenti v drugih državah članicah euroobmočja, MFI zagotavljajo nadaljnje razčlenitve z agregiranjem servisiranih posojil ločeno za vsako državo članico, v kateri je DPFS rezident.

4.3.

NCB lahko zbirajo podatke iz člena 5(2) ali del teh podatkov po posameznih DPFS od MFI rezidentov, ki sodelujejo kot serviserji listinjenih posojil. Če NCB meni, da se podatki iz oddelka 4.1 in razčlenitve iz oddelka 4.2 lahko zbirajo po posameznih DPFS, obvesti MFI, ali se poročanje iz oddelkov 4.1 in 4.2 zahteva in v kakšnem obsegu.

5.   Zahteve za poročanje za MFI, ki uporabljajo MRS 39 ali podobna nacionalna računovodska pravila

5.1.

MFI, ki uporabljajo MRS 39 ali podobna pravila, poročajo o zneskih neporavnanih posojil ob koncu meseca, odsvojenih pri listinjenju, ki niso bila predmet odprave pripoznanja, v skladu z delom 4 tabele 5.

5.2.

MFI, za katere se uporablja odstopanje iz člena 8(6), poročajo o neporavnanih zneskih posojil ob koncu četrtletja, odsvojenih pri listinjenju, ki so bila predmet odprave pripoznanja, a se še vedno pripoznavajo v računovodskih izkazih, v skladu z delom 4 tabele 5.

Tabela 5a

Listinjenje in drugi prenosi posojil:

mesečni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

1.

Neto tokovi listinjenih ali drugače prenesenih posojil: transakcije z učinkom na poročana stanja posojil, izračunana kot odsvojitve minus pridobitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.1.

nasprotna stranka pri prenosu je DPFS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.1.1.

od tega: nasprotna stranka pri prenosu je DPFS iz euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.2.

druge nasprotne stranke pri prenosu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Neto tokovi listinjenih ali drugače prenesenih posojil: transakcije brez učinka na poročana stanja posojil, izračunana kot odsvojitve minus pridobitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.1.

Vse nasprotne stranke pri prenosu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Neporavnani zneski posojil, servisiranih pri listinjenju  (11)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Neporavnani zneski olistinjenih posojil, katerih pripoznanje ni bilo odpravljeno  (12)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.1.

Skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.1.1.

od tega olistinjeni preko DPFS iz euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 5b

Listinjenje in drugi prenosi posojil:

četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

 

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

C.Ostali svet

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupno

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

 

SP/NP (13)

 

SP/NP (13)

1.

Neto tokovi listinjenih ali drugače prenesenih posojil: transakcije z učinkom na poročana stanja posojil, izračunana kot odsvojitve minus pridobitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.1.

nasprotna stranka pri prenosu je DPFS

M

M

 

M

M

M

M

M

M

 

M

M

M

M

M

Namen posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.1.1.

od tega: nasprotna stranka pri prenosu je DPFS iz euroobmočja

M

 

 

M

M

M

M

M

M

 

M

M

M

M

M

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.2.

Druge nasprotne stranke pri prenosu

M

M

 

M

M

M

M

M

M

 

M

M

M

M

M

Namen posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Neto tokovi listinjenih ali drugače prenesenih posojil: transakcije brez učinka na poročana stanja posojil, izračunana kot odsvojitve minus pridobitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.1.

Vse nasprotne stranke pri prenosu

M

M

 

M

M

M

M

M

M

 

M

M

M

M

M

3.

Neporavnani zneski posojil, servisiranih pri listinjenju

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.1.

Servisirana posojila: vse DPFS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.1.1.

Servisirana posojila: od tega DPFS iz euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

M

Zahteve po mesečnih podatkih, glej tabelo 5a.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL 7

Poenostavljeno poročanje za manjše kreditne institucije

Kreditne institucije, na katere se nanašajo odstopanja iz člena 8(1)(d), se lahko izvzamejo iz naslednjih zahtev:

1.

Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 4 dela 2.

2.

Ločena opredelitev:

postavk s centralnimi nasprotnimi strankami, kot je navedeno v oddelku 5.3 dela 2,

sindiciranih posojil, kakor je prikazano v tabeli 1 v delu 2,

dolžniških vrednostnih papirjev z zapadlostjo do dveh let in nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %, kakor je prikazano v tabeli 1 v delu 2.

3.

Sektorska razčlenitev, navedena v oddelku 3 dela 3.

4.

Razčlenitev po državah, navedena v oddelku 4 dela 3.

5.

Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 5 dela 3.

Poleg tega lahko te kreditne institucije izpolnijo zahteve za poročanje, navedene v delih 2, 5 in 6, s poročanjem podatkov samo četrtletno in v skladu s časovnimi zahtevami, določenimi za četrtletno statistiko v členu 6(3).

DEL 8

Povzetek

Povzetek razčlenitev za namene združenih bilanc stanja sektorja MFI (14)

Kategorije instrumentov in zapadlosti

POSTAVKE BILANCE STANJA

SREDSTVA

OBVEZNOSTI

1.

Gotovina

2.

Posojila

 

do 1 leta  (15)

 

nad 1 letom in do 5 let  (15)

 

nad 5 let  (15)

od tega: sindicirana posojila

od tega: repo

od tega: posojila revolving in prekoračitve stanja na računih (euro)

od tega: posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom (euro)

od tega: obrestovana posojila po kreditnih karticah (euro)

od tega: nepremičninsko zavarovanje (16)

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 1 letom (euro)

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo manj od 1 leta

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 1 letom in s spremembo obrestne mere v naslednjih 12 mesecih

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 2 letoma (euro)

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo manj od 2 let

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 2 letoma in s spremembo obrestne mere v naslednjih 24 mesecih

3.

Vrednostni papirji razen delnic

 

do 1 leta  (17)

 

nad 1 letom in do 2 let  (17)

 

nad 2 letoma  (17)

4.

Delnice/enote SDT

5.

Delnice in drugi lastniški kapital

6.

Osnovna sredstva

7.

Preostala sredstva

8.

Gotovina v obtoku

9.

Vloge

 

do 1 leta  (18)

 

nad 1 letom  (18)

od tega prenosljive vloge

od tega do 2 let

od tega sindicirana posojila

9.1.

Vloge čez noč

od tega prenosljive vloge

9.2.

Vezane vloge

 

do 1 leta

 

nad 1 letom in do 2 let

 

nad 2 letoma

9.3.

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom

 

do 3 mesecev

 

nad 3 meseci

od tega nad 2 letoma  (19)

9.4.

Repo

10.

Delnice/enote SDT

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

do 1 leta

 

nad 1 letom in do 2 let

od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

 

nad 2 letoma

12.

Kapital in rezerve

13.

Preostale obveznosti

NEBILANČNE POSTAVKE

Število računov s prenosljivimi vlogami čez noč

Število računov s prenosljivimi vlogami čez noč, dostopnimi preko spleta/osebnega računalnika


Kategorije nasprotnih strank in namenov

SREDSTVA

OBVEZNOSTI

A.

Domači rezidenti

 

MFI

 

Ne-MFI

 

Država

 

centralna država

 

federalna države

 

lokalna država

 

skladi socialne varnosti.

 

Drugi rezidenčni sektorji  (20)

 

drugi finančni posredniki in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)  (20)

 

od tega: centralne nasprotne stranke  (16)

 

od tega: DPFS  (16)

 

zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)  (20)

 

nefinančne družbe (S.11)  (20)

 

gospodinjstva in nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)  (20)

 

potrošniški krediti  (16)

 

stanovanjski krediti  (16)

 

ostala posojila  (16)

 

od tega: samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva (SP/NP)  (16)

A.

Domači rezidenti

 

MFI

od tega: kreditne institucije

 

Ne-MFI

 

Država

 

centralna država

 

ostali sektor država

 

federalna država

 

lokalna država

 

skladi socialne varnosti

 

Drugi rezidenčni sektorji  (20)

 

drugi finančni posredniki in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)  (20)

 

od tega: centralne nasprotne stranke  (16)

 

od tega: DPFS  (16)

 

zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

 

nefinančne družbe (S.11)  (20)

 

gospodinjstva in nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)  (20)  (16)

B.

Rezidenti drugih držav članic euroobmočja

 

MFI

 

Ne-MFI

 

Država

 

centralna država

 

federalna države

 

lokalna država

 

skladi socialne varnosti.

 

Drugi rezidenčni sektorji  (20)

 

drugi finančni posredniki in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)  (20)

 

od tega: centralne nasprotne stranke  (16)

 

od tega: DPFS  (16)

 

zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)  (20)

 

nefinančne družbe (S.11)  (20)

 

gospodinjstva in nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)  (20)

 

potrošniški krediti  (16)

 

stanovanjski krediti  (16)

 

ostala posojila  (16)

 

od tega: samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva (SP/NP)  (16)

B.

Rezidenti drugih držav članic euroobmočja

 

MFI

od tega: kreditne institucije

 

Ne-MFI

 

Država

 

centralna država

 

ostali sektor država

 

federalna država

 

lokalna država

 

skladi socialne varnosti

 

Drugi rezidenčni sektorji  (20)

 

drugi finančni posredniki in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)  (20)

 

od tega: centralne nasprotne stranke  (16)

 

od tega: DPFS  (16)

 

zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)  (20)

 

nefinančne družbe (S.11)  (20)

 

gospodinjstva in nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)  (20)  (16)

C.

Rezidenti ostalega sveta

 

Banke

 

Ne-banke

 

Država

 

Drugi rezidenti

C.

Rezidenti ostalega sveta

 

Banke

 

Ne-banke

 

Država

 

Drugi rezidenti

D.

Nerazporejeno

D.

Nerazporejeno

Valute

e

euro

x

tuje valute – valute, razen eura (tj. valute drugih držav članic, USD, JPY, CHF, ostale valute) (21)

Opombe


(1)  Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov. Smernice za statistično klasifikacijo strank (Monetary, financial institutions and markets statistics secor manual. Guidance for the statistical classification of customers), marec 2007, z vsemi spremembami.

(2)  Celice, označene z *, se uporabijo za izračun osnove za obvezne rezerve. V zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji kreditne institucije ali predložijo dokaz o obveznostih, ki se izvzamejo iz osnove za obvezne rezerve, ali uporabijo standardiziran odbitek s fiksno določenim odstotkom, ki ga določi ECB. Celice s tanko obrobo poročajo le kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve. Glej tudi posebna pravila o uporabi obveznih rezerv v Prilogi III.

(3)  Poročanje te postavke je prostovoljno, dokler se ne določi drugače.

(4)  Podatki pod to postavko so lahko predmet različnih postopkov statističnega zbiranja, ki jih določijo NCB v skladu s pravili iz dela 2 Priloge I.

(5)  Centralne nasprotne stranke.

(6)  Samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva.

(7)  Ne-banke za ostali svet.

(8)  Skupine, ki so označene z besedo „MINIMUM“, poročajo MFI. NCB lahko razširijo to zahtevo tako, da zajamejo tudi skupine, ki so brez označbe (tj. ne vsebujejo besede „MINIMUM“). Neoznačene celice in celice, označene z „MINIMUM“, poročajo NCB Evropski centralni banki. Za neoznačene celice z zvezdico na strani obveznosti se predpostavlja, da znašajo nič, razen če obstajajo nasprotni dokazi.

(9)  NCB lahko zahtevajo od MFI, da poročajo to postavko četrtletno namesto mesečno.

(10)  Samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva.

(11)  Ta postavka se zahteva samo četrtletno, glej tabelo 5(b) za shemo poročanja.

(12)  Glede obveznosti poročanja iz oddelka 5.2 dela 6 Priloge I se poroča samo vrstica „Skupaj“, in to samo četrtletno.

(13)  Samostojni podjetniki posamezniki/nekorporativna partnerstva.

(14)  Mesečne razčlenitve podatkov so označene v krepkem tisku, četrtletne razčlenitve v navadnem tisku ter letni nebilančni podatki v poševnem tisku.

(15)  Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša samo na posojila glavnim rezidenčnim sektorjem, razen MFI in državi sodelujočih držav članic. Ustrezna razčlenitev po zapadlosti za posojila državi, razen centralni državi sodelujočih držav članic, je četrtletna.

(16)  Za posojila je vključena nadaljnja razčlenitev po namenu za podsektor S.14 + S.15. Dodatno se za omejeno število instrumentov zahtevajo nadaljnje pozicije „od tega“ za nekatere podsektorje: „od tega centralne nasprotne stranke“ in „od tega družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev“ za podsektor S.123; „od tega samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva“ za posojila podsektorju S.14; „od tega nepremičninsko zavarovanje“ za posojila podsektorjem S.11 in S.14 + S.15 (zahteva se samo četrtletno).

(17)  Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša samo na imetja vrednostnih papirjev, ki so jih izdale MFI iz sodelujočih držav članic. Kot četrtletni podatki so imetja vrednostnih papirjev, ki jih izdajo ne-MFI sodelujočih držav članic, razdeljeni v „do enega leta“ in „nad enim letom“.

(18)  Samo v razmerju do ostalega sveta.

(19)  Poročanje o postavki „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ je prostovoljno, dokler se ne določi drugače.

(20)  Mesečna razčlenitev po podsektorjih se zahteva za posojila in vloge.

(21)  Četrtletna razčlenitev po valuti vsake države članice EU se zahteva le za izbrane postavke.


PRILOGA II

NAČELA KONSOLIDIRANJA IN OPREDELITVE POJMOV

DEL 1

Konsolidiranje za statistične namene znotraj istega nacionalnega ozemlja

1.

Poročevalska populacija je za vse sodelujoče države članice sestavljena iz MFI, ki so vključene na seznam MFI za statistične namene in rezidentke na ozemlju sodelujočih držav članic (1). To so:

institucije, ki so registrirane in se nahajajo na tem ozemlju, vključno s hčerinskimi družbami (2) matičnih družb zunaj tega ozemlja, in

podružnice institucij, ki imajo svojo glavno upravo zunaj tega ozemlja.

Institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih offshore, se statistično obravnavajo kot rezidenti ozemelj, na katerih se ta središča nahajajo.

2.

MFI za statistične namene konsolidirajo posle vseh svojih pisarn (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju. Konsolidiranje za statistične namene čez nacionalne meje ni dovoljeno.

(a)

Kadar so matična družba in njene hčerinske družbe MFI, ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju, je matični družbi dovoljeno, da v svojih statističnih poročilih konsolidira posle teh hčerinskih družb, posle kreditnih institucij in drugih MFI pa vodi ločeno.

(b)

Če ima institucija podružnice na ozemlju drugih sodelujočih držav članic, potem registriran sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici šteje postavke nasproti tem podružnicam za postavke nasproti rezidentom drugih sodelujočih držav članic. In obratno, podružnica, ki se nahaja v dani sodelujoči državi članici, šteje postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije na ozemlju drugih sodelujočih držav članic za postavke nasproti rezidentom v drugih sodelujočih državah članicah.

(c)

Če ima institucija podružnice zunaj ozemlja sodelujočih držav članic, potem registriran sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici šteje postavke nasproti tem podružnicam za postavke nasproti rezidentom ostalega sveta. In obratno, podružnica, ki se nahaja v dani sodelujoči državi članici, šteje postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki se nahajajo zunaj sodelujočih držav članic, za postavke nasproti rezidentom ostalega sveta.

DEL 2

Opredelitve kategorij instrumentov

1.

Ta tabela zagotavlja podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih NCB pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni v skladu s to uredbo (3). Opredelitve pojmov se nanašajo na ESR 95.

2.

Zapadlost ob izdaji (prvotna zapadlost) se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti (npr. dolžniški vrednostni papirji) ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni (npr. pri nekaterih vrstah vlog). Odpovedni rok ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo odkupil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno brez kazni spremeniti ta instrument v gotovino. Finančni instrumenti se razvrščajo glede na odpovedni rok samo, če zapadlost ni dogovorjena.

Tabela

Kategorije instrumentov

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.

Gotovina

Imetja eurobankovcev in tujih bankovcev ter kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

2.

Posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom do vključno petih let/nad petimi leti

Za namene sistema poročanja ta kategorija vsebuje sredstva, ki jih poročevalske enote posojajo posojilojemalcem in ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom (tudi če je ta postal tržen). Ta kategorija vključuje zlasti sredstva v obliki vlog. Za to postavko lahko NCB zahtevajo tudi polno sektorsko razčlenitev. Ta postavka vključuje:

(a)

posojila, odobrena gospodinjstvom in nepridobitnim izvajalcem storitev za gospodinjstva, razčlenjena na:

potrošniške kredite (posojila, odobrena predvsem za namene osebne potrošnje blaga in storitev). Potrošniški krediti, odobreni samostojnim podjetnikom posameznikom/neinkorporiranim partnerstvom, so vključeni v to kategorijo, če MFI poročevalka ve, da so posojila namenjena pretežno osebni potrošnji,

stanovanjske kredite (posojila, dana za namene vlaganja v hiše za osebno rabo ali oddajo, vključno z gradnjo in prenavljanjem). Ti krediti zajemajo s stanovanjskimi nepremičninami zavarovana posojila, namenjena za nakup hiše, in druga posojila za nakup hiš, odobrena na osebni podlagi ali zavarovana z drugimi oblikami sredstev. Stanovanjska posojila, odobrena samostojnim podjetnikom posameznikom/neinkorporiranim partnerstvom, so zajeta v tej kategoriji, razen če MFI poročevalka ve, da se hiša uporablja za pretežno poslovne namene, v tem primeru pa se ta posojila poročajo pod „ostala posojila, od tega samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva“,

ostalo (posojila, dana za druge namene kot potrošnjo in nakup hiše, na primer za poslovne namene, konsolidacijo dolgov, izobraževanje itd.). Ta kategorija lahko vključuje posojila samostojnim podjetnikom posameznikom/neinkorporiranim partnerstvom za namene potrošnje (glej del 3 Priloge II), če le-ta niso sporočena pod kategorijo „potrošniški krediti“. Poroča se postavka „od tega“, ki znotraj te kategorije ločeno izkazuje posojila, dana samostojnim podjetnikom posameznikom (glej del 3 Priloge II), razen če se uporabijo pogoji za zmanjšano poročanje;

(b)

dolgovi po kreditnih karticah.

Za namene te uredbe ta kategorija zajema kredite, odobrene gospodinjstvom ali nefinančnim družbam bodisi preko kartic z odloženim plačilom (tj. kartic, ki omogočajo posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom, kot je opredeljeno spodaj) ali preko kreditnih kartic (tj. kartic, ki omogočajo posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah). Dolg po kreditnih karticah se evidentira na namenskih računih za kreditne kartice in zato ni razviden iz tekočega računa ali računa s prekoračitvijo stanja. Posojilo po kreditni kartici z odloženim brezobrestnim plačilom je opredeljeno kot posojilo, ki je odobreno po obrestni meri 0 % v obdobju med eno ali več plačilnimi transakcijami, izvršenimi s kartico v času enega obračunskega obdobja, in datumom, ko negativna stanja iz tega določenega računskega obdobja zapadejo v plačilo. Obrestovano posojilo po kreditni kartici je opredeljeno kot posojilo, ki je odobreno po izteku enega ali več prejšnjih obračunskih obdobij, tj. dolgovani zneski na računu za kreditno kartico, ki še niso bili poravnani, ko je bilo to najprej mogoče, za katere se zaračuna obrestna mera ali progresivna obrestna mera, ki je običajno višja od 0 %. Pogosto morajo biti na mesec poplačani minimalni obroki, da se podaljšani kredit vsaj delno odplača.

Nasprotna stranka pri teh oblikah kreditov je subjekt, ki odgovarja za vračilo neporavnanih zneskov v skladu z dogovorjeno pogodbo in ki se ujema z imetnikom kartice v primeru kartic za zasebno uporabo, ne pa tudi v primeru poslovnih kartic;

(c)

posojila revolving in prekoračitve stanja na računih.

Posojila revolving so posojila, ki imajo vse od naslednjih lastnosti: (1) posojilojemalec lahko uporabi ali dvigne sredstva do vnaprej odobrenega kreditnega limita brez poprejšnjega obvestila posojilodajalcu; (2) glede na črpanje in vračanje sredstev se znesek razpoložljivega kredita lahko povečuje in zmanjšuje; (3) kredit se lahko ponovno uporabi; (4) ni obveznosti rednega vračanja sredstev.

Posojila revolving vključujejo zneske, pridobljene s kreditno linijo in ki še niso vrnjeni (neporavnani zneski). Kreditna linija je sporazum med posojilodajalcem in posojilojemalcem, ki posojilojemalcu dovoljuje, da črpa posojilo znotraj določenega obdobja in do določene meje ter da po lastni presoji vrne posojilo pred določenim datumom. Razpoložljivi zneski na kreditni liniji, ki niso bili dvignjeni ali pa so že bili vrnjeni, se ne obravnavajo pod nobeno kategorijo postavk bilance stanja. Prekoračitve stanja na računih so stanja v breme na tekočih računih. Tako posojila revolving kot prekoračitve stanja na računih ne zajemajo posojil po kreditnih karticah. Poroča se skupni znesek, ki ga dolguje posojilojemalec, ne glede na to, ali je znotraj ali zunaj predhodno dogovorjenega limita med posojilodajalcem in posojilojemalcem o višini in/ali najdaljšem obdobju posojila;

(d)

sindicirana posojila (ena posojilna pogodba, pri kateri kot posojilodajalec sodeluje več institucij). Sindicirana posojila zajemajo le tiste posle, pri katerih je posojilojemalec v posojilni pogodbi seznanjen s tem, da posojilo daje več posojilodajalcev.

Za statistične namene se za sindicirana posojila štejejo le zneski, ki jih posojilodajalci dejansko izplačajo (ne pa celotne kreditne linije). Sindicirano posojilo običajno organizira in koordinira ena institucija (pogostokrat imenovana „vodilna banka“), dejansko pa ga da več udeležencev v sindikatu. Vsi udeleženci, vključno z vodilno banko, poročajo svoje deleže v posojilu do posojilojemalca (in ne do vodilne banke) med sredstvi svoje bilance stanja;

(e)

vloge, kakor so opredeljene pri kategoriji obveznosti 9;

(f)

finančni leasing, odobren tretjim osebam.

Finančni leasing je pogodba, s katero pravni lastnik trajnega blaga (leasingodajalec) posodi ta sredstva tretji osebi (leasingojemalcu) za večji del, če že ne za celotno ekonomsko življenjsko dobo teh sredstev, v zameno za obroke, ki pokrijejo stroške blaga, povečane za znesek pripisanih obresti. Za leasingojemalca se domneva, da dejansko prejme vse koristi, ki izhajajo iz uporabe tega blaga, ter da nosi vse stroške in tveganja, ki so povezani z lastništvom. Za statistične namene se finančni leasingi obravnavajo kot posojila, ki jih leasingodajalec da leasingojemalcu (kar slednjemu omogoči nakup trajnega blaga). Sredstva (trajno blago), ki so posojena leasingojemalcu, se ne evidentirajo v bilanci stanja MFI;

(g)

slaba posojila, ki še niso bila vrnjena ali odpisana.

Skupni znesek posojil, katerih vračilo je zapadlo ali je kako drugače delno ali popolnoma moteno, v skladu z opredelitvijo neplačila iz Direktive 2006/48/ES;

(h)

imetja netržnih vrednostnih papirjev

Imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugega lastniškega kapitala, ki niso tržni ter z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih, glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“;

(i)

posojila, s katerimi se trguje.

Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“, pod pogojem, da so še naprej evidentirana z enim samim dokumentom in se z njimi praviloma trguje samo priložnostno;

(j)

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil.

Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila) poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti „delnic in drugega lastniškega kapitala“. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti bodisi med „posojila“ ali „vrednostne papirje razen delnic“ glede na naravo finančnega instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo MFI, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko „vrednostni papirji razen delnic“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev, in ne kot posojila;

(k)

terjatve na podlagi povratnih repo poslov ali posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupile poročevalske enote, ali posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju, glej postavko obveznosti 9.4.

Za namene te sheme poročanja razčlenitev posojil glede na nepremičninsko zavarovanje vključuje skupni znesek neporavnanih posojil, ki so zavarovana v skladu s točkami 13–19 dela 1 Priloge VIIΙ Direktive 2006/48/ES, s količnikom neporavnana posojila/zavarovanje 1 ali pod 1. Če poročevalska enota ne uporabi teh pravil, se posojila, ki se vključijo v to razčlenitev, določijo na podlagi pristopa, izbranega za izpolnitev kapitalskih zahtev.

Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo:

posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja.

Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja („skrbniška posojila“/„fiduciarna posojila“) so posojila, ki jih najame ena oseba („skrbnik“) v imenu tretje osebe („upravičenec“). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilanci stanja skrbnikov, kadar tveganje in koristi iz naslova lastništva sredstev ostanejo upravičencu. Tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo upravičencu, kadar: (a) upravičenec prevzame kreditno tveganje za posojilo (tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila); ali (b) je koristnikova naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo (tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko razdelijo v primeru stečaja).

3.

Vrednostni papirji razen delnic

Imetja vrednostnih papirjev razen delnic ali drugega lastniškega kapitala, ki so tržni in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu in ki ne dajejo imetniku lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje:

(a)

imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji;

(b)

tržna posojila, ki so bila prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2i);

(c)

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2j).

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani s pogodbo o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba zabeležiti v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel (in ne le opcija za to). Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

3a/3b/3c

Vrednostni papirji razen delnic s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma

Te postavke vključujejo:

(a)

Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih v dokumentih ali ne) s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

(b)

Tržna posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih.

(c)

Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

4.

Delnice/enote SDT

Ta postavka sredstev vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo skladi denarnega trga (SDT). Glej tudi opredelitev v Prilogi I, del 1, oddelek 2 (glej tudi kategorijo obveznosti 5 in kategorijo sredstev 10).

5.

Delnice in drugi lastniški kapital

Imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastninske pravice v družbah ali nepravih družbah. Ti vrednostni papirji dajejo imetnikom v splošnem pravico do udeležbe v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih lastnih sredstvih ob likvidaciji. Tukaj so vključene delnice vzajemnih skladov (razen delnic/enot SDT).

6.

Osnovna sredstva

Ta kategorija vsebuje za namene sistema poročanja nefinančne terjatve, opredmetene ali neopredmetene, ki so namenjene za ponavljajočo se uporabo s strani poročevalskih enot, daljšo od enega leta. Te vključujejo zemljišča in zgradbe, ki jih zasedajo MFI, pa tudi opremo, programsko opremo in drugo infrastrukturo.

Fiksna finančna sredstva niso vključena tukaj, temveč glede na vrsto instrumenta pod „posojila“/„vrednostni papirji, razen delnic“/„delnice in drugi lastniški kapital“

7.

Preostala sredstva

Postavka „preostala sredstva“ je rezidualna postavka na strani sredstev v bilanci stanja in je opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena drugje“. NCB lahko zahtevajo, da se poročajo posebne podpostavke, ki se vključijo v to postavko. Preostala sredstva lahko vključujejo:

(a)

izvedene finančne postavke s pozitivno bruto tržno vrednostjo.

Izvedeni finančni instrumenti, ki se evidentirajo v bilanci stanja, so za statistične namene vključeni tukaj;

(b)

bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami.

Postavke aktivnih časovnih razmejitev so terjatve v bilancah stanja MFI, ki niso knjižene v imenu strank, vendar so vseeno povezane s sredstvi strank (npr. sredstva, ki čakajo na naložbo, prenos ali poravnavo);

(c)

bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami.

Tranzitne postavke predstavljajo sredstva (ki običajno pripadajo strankam), ki so v postopku prenosa med MFI. Postavke vključujejo čeke in druge oblike plačila, ki so poslani na izterjavo drugim MFI;

(d)

terjatve iz natečenih obresti na posojila.

V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva je treba terjatve iz obresti na posojila evidentirati v bilanci stanja, ko se obresti natečejo (tj. po obračunskem načelu), ne pa ko so dejansko prejete (tj. na podlagi plačila). Natečene obresti na posojila se razvrstijo v kategorijo „preostala sredstva“ na bruto osnovi. Natečene obresti so izločene iz posojila, na katero se nanašajo;

(e)

dividende, ki bodo še prejete;

(f)

terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo MFI;

(g)

protipostavka na strani sredstev za kovance, ki jih izda država (samo v bilancah stanja NCB).

„Preostala sredstva“izključujejo finančne instrumente, ki imajo obliko finančnih sredstev (vključenih v druge postavke bilance stanja), nekatere finančne instrumente, ki nimajo oblike finančnih sredstev, kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirana zunaj bilance stanja) ter nefinančna sredstva, kot so zemljišče in borzno blago (ki so vključeni v „osnovna sredstva“)

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

8.

Gotovina v obtoku

Kategorija obveznosti „gotovina v obtoku“ je opredeljena kot „bankovci in kovanci v obtoku, ki so v splošni uporabi za izvrševanje plačil“. Ta kategorija vključuje bankovce, ki jih izdajo ECB in NCB. Kovanci v obtoku niso obveznost MFI v sodelujočih državah članicah, temveč obveznosti centralne države. Vendar pa so kovanci del denarnih agregatov in po dogovoru se ta obveznost vnese pod kategorijo „gotovina v obtoku“. Protipostavko te obveznosti je treba vključiti pod „preostala sredstva“.

9.

Vloge

Zneski (delnice, vloge ali drugo), ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom in ki ustrezajo lastnostim, opisanim v Prilogi I, delu 1, oddelku 1, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev ali delnic/enot SDT. Za namene sistema poročanja je ta kategorija razčlenjena na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic z odpovednim rokom in pogodbe o začasni prodaji:

(a)

vloge in posojila.

„Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti MFI. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo MFI in nimajo oblike „vlog“. ESR 95 razlikuje med „posojili“ in „vlogami“ glede na osebo, ki prevzame pobudo (če je to posojilojemalec, gre za posojilo, če posojilodajalec, za vlogo). V sistemu poročanja „posojila“ ne predstavljajo ločene kategorije na strani obveznosti v bilanci stanja. Namesto tega je treba stanja obveznosti, ki se štejejo za „posojila“, razvrstiti brez razlikovanja v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, razen če jih predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj. Posojila denarnim finančnim institucijam, ki se razvrščajo kot „obveznosti iz naslova vlog“, se razčlenijo v skladu z zahtevami sistema poročanja (tj. po sektorjih, instrumentu, valuti in zapadlosti); sindicirana posojila, ki jih prejmejo MFI, sodijo v to kategorijo;

(b)

netržni dolžniški instrumenti.

Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo poročevalske enote, se v splošnem razvrstijo kot „obveznosti iz naslova vlog“. Instrumenti so lahko „netržni“ zaradi omejitev prenosa pravnega lastništva nad instrumentom, kar pomeni, da z njimi ni mogoče trgovati, ali, čeprav so formalno tržni, z njimi ni mogoče trgovati, ker zanje ni organiziranega trga. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni ter se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“;

(c)

vloge za kritja (kritja).

Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb za izvedene finančne instrumente, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, kadar predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri MFI, ter kadar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo po poteku pogodbe. Na podlagi trenutne tržne prakse se tudi predlaga, da bi bilo treba kritja, ki jih prejme poročevalska enota, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“, kolikor dobi MFI sredstva, ki so na voljo za nadaljnje kreditiranje. Kadar mora biti del kritij, ki jih prejme MFI, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi instrumenti (npr. klirinški hiši), je treba načeloma samo tisti del, ki ostane na voljo MFI, razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost trenutne tržne prakse lahko oteži izkazovanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker so različne vrste kritij brez razlikovanja položene na isti račun, ali pa tistih kritij, ki MFI zagotovijo vire za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „preostale obveznosti“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“; glede na nacionalno prakso se „namenska neporabljena sredstva v zvezi z, npr. pogodbami o leasingu“, razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog pod „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“ glede na zapadlost/rezervacije za osnovno pogodbo. Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja, se ne evidentirajo v statistični bilanci stanja MFI (glej tudi „posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja“ pod kategorijo 2);

(d)

delnice, ki jih izdajo MFI.

Delnice, ki jih izdajo MFI, se razvrstijo kot vloge in ne kot kapital in rezerve, če: (1) obstaja ekonomsko razmerje dolžnik-upnik med MFI izdajateljico in imetnikom (ne glede na kakršne koli lastninske pravice na teh delnicah); in če (2) je delnice mogoče zamenjati v gotovino ali odkupiti brez pomembnejših omejitev ali kazni. Odpovedni rok ne šteje za pomembnejšo omejitev. Take delnice morajo dodatno izpolnjevati naslednje pogoje:

zadevne nacionalne regulativne določbe MFI izdajateljici ne dajejo brezpogojne pravice, da zavrne odkup svojih delnic,

delnice imajo „določeno vrednost“, tj. v normalnih okoliščinah bodo v primeru odkupa izplačane po nominalni vrednosti, in

v primeru insolventnosti MFI imetniki njenih delnic pravno nimajo niti obveznosti, da poleg nominalne vrednosti delnic (tj. udeležba delničarjev v vpisanem kapitalu) krijejo neporavnane obveznosti, niti nobene druge velike dodatne obveznosti. Podreditev delnic kateremu koli drugemu instrumentu, ki ga izda MFI, ne pomeni velike dodatne obveznosti.

Odpovedni roki za zamenjavo takih delnic v gotovino se uporabljajo z namenom razvrstitve teh delnic v skladu z razčlenitvijo po odpovednem roku znotraj kategorije instrumentov „vloge“. Ti odpovedni roki se uporabljajo tudi pri določitvi stopnje obveznih rezerv po členu 4 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Vse namenske delnice, povezane s posojili MFI, je treba razvrstiti kot obveznosti iz naslova vlog, z enako razčlenitvijo po prvotni zapadlosti kot pri osnovnem posojilu, tj. kot „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“, odvisno od določb osnovne posojilne pogodbe o zapadlosti.

Kadar so v imetništvu MFI, razvrsti MFI imetnica take delnice, ki jih izdajo MFI in so razvrščene kot vloge in ne kot kapital in rezerve, kot posojila na strani sredstev v svoji bilanci stanja;

(e)

obveznosti iz listinjenja.

Protipostavka posojil in/ali drugih sredstev, odsvojenih pri listinjenju, a še vedno pripoznanih v statistični bilanci stanja.

Naslednja postavka se ne obravnava kot vloga:

Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja (glej „posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja“ pod kategorijo 2).

9.1

Vloge čez noč

Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali podobnim sredstvom brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Ta postavka vključuje:

stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca poslovanja naslednjega dne po dnevu, ko je bila dana zahteva, brez znatne kazni ali omejitve, ki pa niso prenosljiva,

stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem „na podlagi strojne opreme“ ali „na podlagi programske opreme“ (npr. predplačilne kartice),

posojila, ki jih je treba vrniti do konca poslovanja naslednjega dne po odobritvi posojila.

9.1a

Prenosljive vloge

Prenosljive vloge so tiste vloge znotraj kategorije „vloge čez noč“, ki so na zahtevo neposredno prenosljive za plačila ostalim gospodarskim subjektom z običajnimi plačilnimi sredstvi, kot so kreditni prenosi, direktna obremenitev, po možnosti tudi s kreditno ali debetno kartico, posli z elektronskim denarjem, čeki ali podobnimi sredstvi, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Vloge, ki se jih lahko uporabi le z dvigom gotovine, in/ali vloge, iz katerih se lahko sredstva dvignejo ali prenesejo le preko drugega računa istega lastnika, se ne vključijo med prenosljive vloge.

9.2

Vezane vloge

Neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče pretvoriti v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna določena kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno urejene hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad dvema letoma“). Finančni produkti z obnovitveno klavzulo se morajo razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnost možnega zgodnejšega dviga po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve

9.2a/9.2b/9.2c

Vezane vloge do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma

Te postavke za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujejo:

(a)

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki niso prenosljiva in jih pred to zapadlostjo ni mogoče zamenjati za gotovino.

(b)

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, se ta stanja razvrstijo v 9.3a ali 9.3b, kjer je to primerno.

(c)

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni.

(d)

Plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki potečejo v obdobju enega leta/med enim letom in dvema letoma/nad dvema letoma, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe.

(e)

Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

(f)

Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo MFI, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

(g)

Podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI v obliki vlog ali posojil, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

(h)

Obveznosti iz listinjenja.

Protipostavka posojil in/ali drugih sredstev, odsvojenih pri listinjenju, a še vedno pripoznanih v statistični bilanci stanja. Po dogovoru se te obveznosti pripišejo k razčlenitvi po zapadlosti med „vezane vloge nad dvema letoma“.

Poleg tega vezane vloge nad dvema letoma vključujejo:

Stanja obveznosti (ne glede na zapadlost), za katera so obrestne mere in/ali pogoji določeni v nacionalni zakonodaji in ki so namenjena za posebne namene (npr. financiranje nepremičnin), ki se sprostijo po dveh letih (tudi če jih je formalno mogoče dvigniti na zahtevo).

9.3

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom

Neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino brez odpovednega roka; pred potekom roka jih ni mogoče pretvoriti v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Vključene so vloge, za katere bi, čeprav jih je na zahtevo pravno morda mogoče dvigniti, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v razred zapadlosti „do vključno treh mesecev“) ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad tremi meseci“).

9.3a/9.3b

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev/nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma

Ti postavki vključujeta:

(a)

Stanja obveznosti brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo z odpovednim rokom do vključno treh mesecev/nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma; če je možen dvig pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo ali kazen.

(b)

Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti, ki so neprenosljiva, za katere pa je za zgodnejši dvig veljal odpovedni rok, krajši od treh mesecev/daljši od treh mesecev, od tega nad dvema letoma

Poleg tega vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev vključujejo:

Neprenosljive hranilne vloge na vpogled in druge vrste vlog za prebivalstvo, za katere, čeprav jih je pravno mogoče dvigniti na zahtevo, veljajo znatne kazni.

In vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma (kadar to pride v poštev), vključujejo:

Investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig.

9.4

Repo

Protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih prodajo poročevalske enote po določeni ceni na podlagi trdne zaveze k ponovnemu odkupu istih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejmejo poročevalske enote v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti med „repo“, kadar obstaja trdna zaveza in ne le opcija, da se izvede povratni posel. To pomeni, da med tem postopkom poročevalske enote obdržijo vsa tveganja in koristi iz zadevnih vrednostnih papirjev.

Naslednje oblike operacij vrste repo se vse razvrstijo med „repo“:

zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju,

zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki dogovora o prodaji/povratnem nakupu.

Vrednostni papirji pri operacijah vrste repo se zabeležijo po pravilih za postavko sredstev 3 „vrednostni papirji razen delnic“. Posli, ki vključujejo začasni prenos zlata ob gotovinskem zavarovanju, so prav tako vključeni v to postavko.

10.

Delnice/enote SDT

Delnice ali enote, ki jih izdajo SDT. Glej opredelitev v Prilogi I, delu 1, oddelku 2.

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

Vrednostni papirji, razen lastniških instrumentov, ki so jih izdale poročevalske enote in so običajno tržni instrumenti ter se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje:

(a)

Vrednostni papirji, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih izplačil in/ali določene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji.

(b)

Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni, je treba ponovno razvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“ (glej tudi kategorijo 9).

(c)

Podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI, je treba za namene denarne in bančne statistike obravnavati na enak način kakor drugi dolg, ki ga prevzamejo MFI. Zato je treba podrejeni dolg, ki je izdan v obliki vrednostnih papirjev, razvrstiti med „izdane dolžniške vrednostne papirje“, medtem ko je treba podrejeni dolg, ki so ga izdale MFI v obliki vlog ali posojil, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“. Kadar so vse oblike podrejenega dolga, ki jih izda MFI, izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti pod postavko „izdani dolžniški papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev in manj iz posojil. Podrejeni dolg se ne sme razvrstiti med postavke obveznosti „kapital in rezerve“.

(d)

Hibridni instrumenti. Tržni instrumenti s kombinacijo dolžniških in izvedenih komponent, ki vključujejo:

tržne dolžniške instrumente, ki vsebujejo vgrajene izvedene instrumente,

tržne instrumente, katerih odkupna cena in/ali kupon je povezan z gibanjem osnovnih referenčnih sredstev, cen sredstev ali drugih referenčnih pokazateljev ob zapadlosti instrumenta.

11a/11b/11c

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma

Te postavke za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujejo:

(a)

Tržne dolžniške vrednostne papirje (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo MFI s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

(b)

Podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI, v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.

11d

Od tega dolžniški vrednostni papirji do vključno dveh let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

Hibridni instrumenti s prvotno zapadlostjo do vključno dveh let, ki jih izdajo MFI in ki imajo lahko ob zapadlosti pogodbeno odkupno vrednost v valuti izdaje nižjo od prvotno vloženega zneska zaradi kombinacije dolžniških in izvedenih komponent.

12.

Kapital in rezerve

Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija zneske, ki izvirajo iz lastniškega kapitala, izdanega s strani poročevalskih enot delničarjem ali drugim lastnikom, ki predstavljajo imetnikove lastninske pravice v MFI in dajejo na splošno pravico do udeležbe v njenem dobičku ter do deleža v njenih lastnih sredstvih v primeru likvidacije. Vključena so tudi sredstva iz nerazporejenih prejemkov ali sredstva, ki jih poročevalske enote namenijo za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Vključuje:

(a)

lastniški kapital;

(b)

nerazporejene prejemke ali sredstva;

(c)

posebne ali splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev (lahko se evidentirajo v skladu z računovodskimi pravili).

13.

Preostale obveznosti

Postavka „preostale obveznosti“ je rezidualna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja in je opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“. NCB lahko zahtevajo sporočanje določenih podpostavk, vključenih v to postavko. Preostale obveznosti lahko vključujejo:

(a)

izvedene finančne instrumente z negativno bruto tržno vrednostjo.

Izvedeni finančni instrumenti, ki jih je treba evidentirati v bilanci stanja, so za statistične namene vključeni tukaj;

(b)

bruto obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami.

Pasivne časovne razmejitve predstavljajo stanja obveznosti v bilancah stanja MFI, ki niso knjižene v imenu strank, vendar so vseeno povezane s sredstvi strank (npr. sredstva, ki čakajo naložbo, prenos ali poravnavo);

(c)

bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami.

Tranzitne postavke predstavljajo sredstva (ki običajno pripadajo strankam), ki so v postopku prenosa med MFI. Postavke vključujejo kreditne prenose, za katere je bil obremenjen račun strank, in druge postavke, za katere poročevalska enota še ni opravila ustreznega plačila;

(d)

obveznosti iz natečenih obresti na vloge.

V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva se obveznosti iz obresti na vloge evidentirajo v bilanci stanja, ko se obresti natečejo (tj. po obračunskem načelu), ne pa ko so dejansko plačane (tj. na podlagi plačila). Natečene obresti na vloge se razvrstijo v bruto zneskih v kategorijo „preostale obveznosti“. Natečene obresti so izločene iz vloge, na katero se nanašajo;

(e)

dividende, ki jih je treba še izplačati;

(f)

terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo MFI (zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.);

(g)

rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb (pokojnine, dividende itd.);

(h)

plačila kritja v okviru pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu.

Plačila kritja (kritja) v okviru izvedenih pogodb se praviloma razvrsti kot „obveznosti iz naslova vlog“ (glej kategorijo 9). Zapletenost običajnih postopkov na trgu lahko oteži ugotavljanje tistih kritij, ki so resnično vračljivi, ker se različne vrste kritij brez razlike dajejo na isti račun, ali pa tistih kritij, ki MFI zagotavljajo sredstva za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „preostale obveznosti“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“ glede na nacionalno prakso;

(i)

neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji ali z deviznimi operacijami.

„Preostale obveznosti“ lahko izključujejo skoraj vse finančne instrumente, ki imajo obliko finančnih obveznosti (vključenih v druge postavke bilance stanja), finančne instrumente, ki nimajo oblike finančnih obveznosti, kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirani zunaj bilance stanja) ter nefinančne obveznosti, kot so postavke kapitala na strani obveznosti (ki so vključene v „kapital in rezerve“).

DEL 3

Opredelitve sektorjev

ESR 95 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Nasprotne stranke, ki se nahajajo na ozemlju sodelujočih držav članic, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom MFI za statistične namene in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v Sektorskem priročniku ECB. Bančne institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic, se imenujejo „banke“ in ne MFI. Podobno je z „ne-MFI“, ki velja samo na države članice; za druge države ustreza izraz „ne-banke“.

Tabela

Opredelitve sektorjev

Sektor

Opredelitev

MFI

Glej člen 1 te uredbe.

Država (S.13) (ESR 95, odstavki 2.68 do 2.70)

Rezidenčne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s proizvodnjo netržnih blaga in storitev, namenjenih individualni in kolektivni potrošnji, in/ali s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva.

Centralna država (S.1311) (ESR 95, odstavek 2.71)

Upravni organi države in druge agencije centralne države, katerih pristojnosti zajemajo celotno gospodarsko ozemlje, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja.

Federalna država (S.1312) (ESR 95, odstavek 2.72)

Ločene institucionalne enote, ki izvajajo nekatere državne naloge na nižji ravni kakor centralna država in na višji kakor lokalna država, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja.

Lokalna država (S.1313) (ESR 95, odstavek 2.73)

Javna uprava, katere pristojnost zajema samo lokalni del ekonomskega ozemlja, izključujoč lokalne agencije skladov socialnega zavarovanja.

Skladi socialne varnosti (S.1314) (ESR 95, odstavek 2.74)

Centralne, federalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov.

Drugi finančni posredniki (S. 123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) (ESR 95, odstavki 2.53 do 2.59)

Finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov), ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, tako da prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali bližnji substituti za vloge od institucionalnih enot, ki niso MFI, ali zavarovalnih tehničnih rezervacij. DPFS, centralne nasprotne stranke, ki niso MFI, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, ki zajemajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s pomožnimi finančnimi dejavnostmi, so prav tako vključeni.

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) (ESR 95, odstavki 2.60 do 2.67)

Finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ki temelji na združevanju tveganj.

Nefinančne družbe (S.11) (ESR 95, odstavki 2.21 do 2.31)

Družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom temveč v glavnem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev.

Gospodinjstva (S.14) + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.15) (ESR 95, odstavki 2.75 do 2.88)

Posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za svojo lastno končno potrošnjo ter kot proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev, če ne gre za dejavnosti nepravih družb. Vključeni so nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki se v glavnem ukvarjajo s proizvodnjo netržnih blaga in storitev, namenjenih posebnim skupinam gospodinjstev.

Samostojni podjetniki posamezniki in neinkorporirana partnerstva (podpopulacija „gospodinjstev“) (ESR 95, odstavek 2.76d)

Samostojni podjetniki posamezniki in neinkorporirana partnerstva brez neodvisnega pravnega statusa – razen tistih, ki so ustanovljeni kot neprave družbe – in tržni proizvajalci. Vključuje neinkorporirane dejavnosti, samostojne odvetnike, zdravnike itd. oziroma njihova partnerstva. V primeru samostojnih podjetnikov posameznikov je poslovna enota neločljivo povezana z eno ali več fizičnimi osebami, ki so lastniki, in združuje vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz poslovne in zasebne sfere.


(1)  V tabelah te priloge se ECB razvrsti kakor MFI, ki je rezidentka države, v kateri se ECB fizično nahaja.

(2)  Hčerinske družbe so ločeni inkorporirani subjekti, v katerih ima drugi subjekt večinski ali polni delež, medtem ko so podružnice neinkorporirani subjekti (brez neodvisnega pravnega statusa), ki so v popolni lasti matične družbe.

(3)  Tj. ta tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov.


PRILOGA III

UPORABA ZAHTEV GLEDE OBVEZNIH REZERV IN S TEM POVEZANA POSEBNA PRAVILA

DEL 1

Zahteve glede obveznih rezerv za kreditne institucije: splošna pravila

1.

Polja, ki so v tabeli 1 iz Priloge I označena z *, se uporabijo za izračun osnove za obvezne rezerve. V zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji kreditne institucije bodisi predložijo dokazilo o obveznostih, ki naj se izvzamejo iz osnove za obvezne rezerve, ali uporabijo standardizirani odbitek v višini fiksnega odstotka, ki ga določi ECB. Polja, označena s tankim robom, poročajo izključno kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve.

2.

Stolpec „od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“ ne vključuje obveznosti poročevalskih enot do institucij, ki so izvzete iz sistema obveznih rezerv ECB, tj. institucij, ki so izvzete iz drugih razlogov, kot da so pri njih uvedeni reorganizacijski ukrepi. Institucije, ki so začasno izvzete iz zahtev glede obveznih rezerv, ker so pri njih uvedeni reorganizacijski ukrepi, se obravnavajo kot institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, in so zato obveznosti do teh institucij vključene v stolpcu „od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“. V tem stolpcu so vključene tudi obveznosti do institucij, od katerih se zaradi uporabe pavšalne olajšave dejansko ne zahteva vodenje rezervnih imetij pri ESCB.

3.

Poročevalci v polnem obsegu lahko poročajo tudi postavke do „MFI razen kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“ ter ne do „MFI“ in „kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“, pod pogojem, da se pri tem ne izgubijo podrobnosti in da to ne vpliva na postavke v krepkem tisku. Poleg tega lahko glede na nacionalni sistem zbiranja in brez poseganja v polno skladnost z opredelitvami in načeli razvrstitve v bilanci stanja MFI, določenimi v tej uredbi, kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, alternativno poročajo podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, razen tistih o tržnih vrednostnih papirjih, v skladu s spodnjo tabelo, pod pogojem, da to ne vpliva na postavke v krepkem tisku v tabeli 1 iz Priloge I.

4.

Manjše kreditne institucije „na repu“ poročajo vsaj četrtletne podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, v skladu spodnjo tabelo.

5.

Za poročanje v skladu s spodnjo tabelo se mora zagotoviti stroga skladnost s tabelo 1 iz Priloge I.

Tabela

Podatki, potrebni za obvezne rezerve

 

Osnova za obvezne rezerve, izračunana kot vsota naslednjih stolpcev v tabeli 1 (Obveznosti): (a)-(b)+(c)+(d)+(e)+(j)-(k)+(l)+(m)+(n)+(s)

OBVEZNOSTI IZ NASLOVA VLOG

 

(euro in tuje valute združeno)

 

9.

Vloge skupaj

 

9.1e + 9.1x

 

9.2e + 9.2x

 

9.3e + 9.3x

 

9.4e + 9.4x

 

 

 

od tega:

 

9.2e + 9.2x vezane vloge

 

nad 2 letoma

 

 

 

od tega:

 

9.3e + 9.3x na odpoklic z odpovednim rokom

Prostovoljno poročanje (1)

nad 2 letoma

 

 

 

od tega:

 

9.4e + 9.4x repo

 

 

 

 

Neporavnane izdaje vrednostnih papirjev, stolpec (t) v tabeli 1 (Obveznosti)

TRŽNI INSTRUMENTI

 

(euro in tuje valute združeno)

 

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

11e + 11x z dogovorjeno zapadlostjo

 

do 2 let

 

nad 2 letoma

 

 

 

DEL 2

Posebna pravila

Oddelek 1: Skupinsko poročanje kreditnih institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv ECB, na agregirani osnovi

1.1

Izvršilni odbor ECB lahko dovoli kreditnim institucijam, ki so obvezniki za obvezne rezerve, da opravijo agregirano statistično poročanje kot skupina znotraj enega nacionalnega ozemlja, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Vse zadevne institucije so ločeno vključene na seznam MFI Evropske centralne banke.

1.2

Če je bilo kreditnim institucijam dovoljeno, da izpolnjujejo obvezne rezerve preko posrednika v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9), in če ne opravljajo skupinskega poročanja, omenjenega v tem oddelku, lahko zadevna NCB pooblasti posrednika, da opravi agregirano statistično poročanje (razen glede osnove za obvezne rezerve) v imenu teh kreditnih institucij. Vse zadevne institucije so ločeno vključene na seznam MFI Evropske centralne banke.

1.3

Če skupina kreditnih institucij kot celota sodi „na rep“, se od nje zahteva samo poenostavljeno poročanje za institucije „na repu“. V nasprotnem primeru se za skupino kot celoto uporablja sistem poročanja, kakršen velja za poročevalce v polnem obsegu.

Oddelek 2: Zahteve glede obveznih rezerv v primeru združitev, ki vključujejo kreditne institucije

2.1

V tej prilogi imajo pojmi „združitev“, „prevzete institucije“ in „prevzemna institucija“ pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.2

Za obdobje izpolnjevanja, v katerem se izvrši združitev, se zahteve glede obveznih rezerv prevzemne institucije izračunajo in morajo biti izpolnjene, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.3

Za nadaljnja obdobja izpolnjevanja se zahteve glede obveznih rezerv prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve in statističnih informacij, poročanih v skladu s pravili, določenimi v spodnji tabeli. V nasprotnem primeru se uporabijo običajna pravila za poročanje statističnih informacij in izračun zahtev glede obveznih rezerv, kakor so določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.4

Brez poseganja v obveznosti, ki so določene v prejšnjih odstavkih, lahko zadevna NCB dovoli prevzemni instituciji, da izpolni svojo obveznost poročanja statističnih informacij po začasnih postopkih, na primer z ločenim obrazcem za vsako od prevzetih institucij v več obdobjih po izvršitvi združitve. To odstopanje od običajnih postopkov poročanja mora biti omejeno na najkrajši možni čas in ne sme presegati šest mesecev po izvršitvi združitve. To odstopanje ne posega v obveznost prevzemne institucije, da izpolni svoje obveznosti poročanja v skladu s to uredbo in, če to pride v poštev, svojo obveznost glede prevzema obveznosti poročanja prevzetih institucij v skladu s to prilogo.

Tabela

Posebna pravila za izračun obveznih rezerv kreditnih institucij, vključenih v združitev (2)

Številka primera

Vrsta združitve

Obveznosti, ki jih je treba prevzeti

1

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati po roku, ki ga določi pristojna NCB za poročanje mesečnih statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava.

2

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ in mogoče eno ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati po roku, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava.

3

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, ki ga določi pristojna NCB za poročanje mesečnih statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija poleg svojih obveznosti poročanja prevzame tudi obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec pred združitvijo.

4

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ in mogoče eno ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija poleg svojih obveznosti poročanja prevzame tudi obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec ali četrtletje pred združitvijo, odvisno od institucije.

5

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu in mogoče eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati po skrajnem roku, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec

Uporabi se enak postopek kakor v primeru 1.

6

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati po skrajnem roku, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov prevzemne institucije po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi III k tej uredbi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava.

7

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati po roku, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje, zaradi združitve pa institucija „na repu“ postane poročevalka v polnem obsegu

Uporabi se enak postopek kakor v primeru 2.

8

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov prevzemne institucije po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi III k tej uredbi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija poleg svojih obveznosti poročanja prevzame tudi obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na četrtletje pred združitvijo.

9

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu in mogoče eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec

Uporabi se enak postopek kakor v primeru 3.

10

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje, zaradi združitve pa institucija „na repu“ postane poročevalka v polnem obsegu

Uporabi se enak postopek kakor v primeru 4.

11

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) nastane iz poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo predhodni mesec

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija prevzame obveznosti poročanja prevzetih institucij glede statističnih informacij, ki se nanašajo na mesec pred združitvijo.

12

Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) nastane iz ene ali več institucij „na repu“ in mogoče ene ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija prevzame obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec ali četrtletje pred združitvijo, odvisno od institucije.

13

Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) nastane iz ene ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi pristojna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje

Od obdobja izpolnjevanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov prevzemne institucije po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi III k tej uredbi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija prevzame obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na četrtletje pred združitvijo.


(1)  Obvezniki poročanja imajo možnost, da izpolnijo to zahtevo za poročanje s prostovoljnim poročanjem, tj. dovoljeno jim je poročati bodisi dejanske podatke (vključujoč ničelne postavke) bodisi „manjkajoče informacije“. Ko se obvezniki poročanja enkrat odločijo, da bodo poročali dejanske podatke, ne morejo več poročati „manjkajočih informacij“.

(2)  Ta tabela predstavlja podrobnosti zapletenejših postopkov, ki se uporabljajo v posebnih primerih. Za primere, ki niso predstavljeni v tabeli, se uporabljajo običajna pravila za poročanje statističnih informacij in izračun obveznih rezerv, kakor je določeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).


PRILOGA IV

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve ECB za statistično poročanje.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje nacionalnim centralnim bankam mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določijo NCB;

(c)

določiti je treba eno ali več kontaktnih oseb pri poročevalski enoti in

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do NCB.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

statistične informacije morajo biti pravilne:

izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. sredstva in obveznosti morajo biti uravnoteženi, delne vsote morajo biti enake skupni vsoti) in

podatki morajo biti usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;

(b)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v posredovanih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne: obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)

statistične informacije ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli;

(e)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalne številke, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov, in

(f)

poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev, če to pride v poštev, morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi, in

(c)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v zagotovljenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določijo ECB in NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.


PRILOGA V

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13)

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1)

Člen 1, prva alinea; člen 2(1)

Člen 2(2)

Člen 8(1)

Člen 2(3)

Člen 8(1)(e)

Člen 3(1)

Člen 3(1)

Člen 3(2)

Člen 3(2)

Člen 3(3)

Člen 3(3)

Člen 4(1)

Člen 4(1)

Člen 4(2)

Člen 4(1)

Člen 4(3)

Člen 9(1)

Člen 4(4)

Člen 9(2)

Člen 4(5)

Člen 8(1)(b); člen 8(1)(c)

Člen 4(6)

Člen 8(5)(a)

Člen 4(7)

Člen 8(5)(b)

Člen 4(8)

Člen 10

Člen 5

Člen 11

Člen 6

Člen 12

Člen 7

Člen 8

Člen 14

Člen 9

Člen 15

Priloga I, del 1, Uvod

Priloga I, Uvod

Priloga I, del 1, I, točka 1

Člen 3(1)

Priloga I, del 1, I, točka 2

Člen 1, prva alinea

Priloga I, del 1, I, točka 3

Člen 2(3)

Priloga I, del 1, I, točka 4

Priloga I, del 1, oddelek 1, točka 1.1

Priloga I, del 1, I, točka 5

Priloga I, del 1, oddelek 1, točka 1.2

Priloga I, del 1, I, točka 6

Člen 1, prva alinea; Priloga I, del 1, oddelek 2, točka 2.1

Priloga I, del 1, I, točka 7

Priloga I, del 1, oddelek 2, točka 2.2

Priloga I, del 1, I, točka 8

Člen 1, prva alinea

Priloga I, del 1, I, točka 9

Člen 8(3)(a)

Priloga I, del 1, II

Člen 7

Priloga I, del 1, III, točka 1

Uvodna izjava 2, uvodna izjava 10, Priloga III, točka 1

Priloga I, del 1, III, točka 2

Priloga I, Uvod; Priloga I, del 2

Priloga I, del 1, III, točka 3

Priloga I, del 2

Priloga I, del 1, III, (i), (a), točka 4

Priloga I, del 2, točka 1(a)

Priloga I, del 1, III, (i), (a), točka 5

Priloga I, del 2, točka 2

Priloga I, del 1, III, (i), (b), točka 6

Priloga I, del 2, točka 1(b)

Priloga I, del 1, III, (ii), točka 7

Priloga I, del 2, točka 4

Priloga I, del 1, III, (iii), točka 8

Priloga I, del 2, točka 5.1

Priloga I, del 1, III, (iii), točka 9

Priloga I, del 2, točka 5.1

Priloga I, del 1, III, (iv), točka 10

Priloga I, del 2, točka 3

Priloga I, del 1, III, (v), točka 11

Priloga I, del 1, III, (v), točka 12

Uvodna izjava 8

Priloga I, del 1, III, točka 13

Uvodna izjava 8

Priloga I, del 1, III, (vi), točka 13a

Priloga I, del 2, točka 5.5

Priloga I, del 1, III, (vi), točka 13b

Priloga I, del 1, III, (vi), točka 13c

Priloga I, del 2, točka 5.5

Priloga I, del 1, III, (vi), točka 13d

Priloga I, del 2, točka 5.5

Priloga I, del 1, III, (vi), točka 13e

Člen 8(3)(b)

Priloga I, del 1, III, (vi), točka 14

Člen 6

Priloga I, del 1, III, (vi), točka 15

Člen 7(2)

Priloga I, del 1, III, (vi), točka 16

Člen 7(4)

Priloga I, del 1, IV, točka 1

Priloga I, del 3

Priloga I, del 1, IV, točka 2

Priloga I, del 3

Priloga I, del 1, IV, (a), točka 3

Priloga I, del 3, točka 1

Priloga I, del 1, IV, (a), točka 4

Priloga I, del 1, IV, (b), točka 5

Priloga I, del 3, točka 2

Priloga I, del 1, IV, (c), točka 6

Priloga I, del 3, točka 4

Priloga I, del 1, IV, (c), točka 6a

Člen 8(6)

Priloga I, del 1, IV, (d), točka 7

Priloga I, del 3, točka 5

Priloga I, del 1, IV, (d), točka 7a

Člen 8(6)

Priloga I, del 1, IV, (e), točka 8

Priloga I, del 3, točka 3

Priloga I, del 1, IV, (e), točka 9

Člen 6

Priloga I, del 1, IV, (e), točka 9a

Priloga I, del 1, IV, točka 10

Člen 7

Priloga I, del 1, V, točka 1

Uvodna izjava 9

Priloga I, del 1, V, točka 2

Uvodna izjava 9; člen 4

Priloga I, del 1, V, točka 3

Člen 4(1)

Priloga I, del 1, V, točka 4

Člen 4(2)

Priloga I, del 1, V, točka 5

Uvodna izjava 9

Priloga I, del 1, V, točka 6

Priloga I, del 5, točka 1

Priloga I, del 1, V, (i), točka 7

Priloga I, del 5, tabela 1A

Priloga I, del 1, V, (ii), točka 8

Priloga I, del 5, tabela 1A

Priloga I, del 1, V, (iii), točka 9

Priloga I, del 5, tabela 1A

Priloga I, del 1, V, (iv), točka 10

Člen 6

Priloga I, del 1, V, točka 11

Priloga I, del 4, točka 2

Priloga I, del 1, V, (i), točka 12

Priloga I, del 5, tabela 1A

Priloga I, del 1, V, točka 13

Priloga I, del 5, tabela 1A

Priloga I, del 1, V, (ii), točka 14

Priloga I, del 5, tabela 1A

Priloga I, del 1, V, (iii), točka 15

Priloga I, del 5, tabela 1A

Priloga I, del 1, V, točka 16

Priloga I, del 5, tabela 1A

Priloga I, del 1, V, (iv), točka 17

Člen 6

Priloga I, del 2, tabela A

Priloga I, del 8

Priloga I, del 2, tabela 1

Priloga I, del 2

Priloga I, del 2, tabela 1, opomba 5

Priloga III, del 1, točka 3

Priloga I, del 2, tabela 2

Priloga I, del 3

Priloga I, del 2, tabela 3

Priloga I, del 3

Priloga I, del 2, tabela 4

Priloga I, del 3

Priloga I, del 2, tabela 1A

Priloga I, del 5

Priloga I, del 3, Splošne opredelitve

Priloga II, del 1

Priloga I, del 3, Opredelitve sektorjev

Priloga II, del 3

Priloga I, del 3, Opredelitve kategorij instrumentov

Priloga II, del 2

Priloga I, del 3, tabela

Priloga II, del 2

Priloga II, del 1, I, točka 1

Člen 2(2);

Priloga III, del 1, točka 3

Priloga II, del 1, II, točka 2

Priloga III, del 1, točka 4

Priloga II, del 1, III, točka 3

Priloga III, del 2, oddelek 1, točka 1.1

Priloga II, del 1, III, točka 4

Priloga III, del 2, oddelek 1, točka 1.2

Priloga II, del 1, IV, točka 5

Priloga III, del 1, točka 2

Priloga II, del 1, IV, točka 6

Priloga III, del 1, točka 2

Priloga II, del 2, točka 7

Priloga III, del 1, tabela, opomba

Priloga II, del 3, točka 8

Priloga III, del 2, oddelek 2, točka 2.1

Priloga II, del 3, točka 9

Priloga III, del 2, oddelek 2, točka 2.2

Priloga II, del 3, točka 10

Priloga III, del 2, oddelek 2, točka 2.3

Priloga II, del 3, točka 11

Priloga III, del 2, oddelek 2, točka 2.4

Priloga II, del 3, tabela

Priloga III, del 1, tabela

Priloga II, dodatek, tabela

Priloga II, del 2, tabela

Priloga III

Člen 8

Priloga IV

Priloga IV

Priloga V

Člen 13


Na vrh