12.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 63/22

(1)

Enotna denarna politika zahteva opredelitev instrumentov in postopkov, ki se uporabljajo v Eurosistemu, sestavljenem iz nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljevanju: sodelujoče države članice), in Evropske centralne banke (ECB), da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh sodelujočih državah članicah.

(2)

Zaradi nedavnega dogajanja na trgih kolateraliziranih vrednostnih papirjev je nastala potreba po spremembi bonitetnega okvira Eurosistema (Eurosystem Credit Assessment Framework – ECAF), da se zagotovi izpolnjevanje zahteve Eurosistema glede visokih bonitetnih standardov za vse primerno zavarovanje. Zlasti je treba spremeniti bonitetne zahteve za primernost kolateraliziranih vrednostnih papirjev za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, da bi se zagotovila skladnost s členom 18.1 Statuta ESCB, ki zahteva, da se kreditni posli s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu sklepajo na podlagi ustreznega zavarovanja posojil z vidika denarne politike Eurosistema. Poleg zgoraj navedenega je cilj sprememb dodatno prispevati k ponovni vzpostavitvi pravilnega delovanja trga kolateraliziranih vrednostnih papirjev.

(3)

Za izvajanje sklepa Sveta ECB z dne 22. oktobra 2009 je treba spremeniti Smernico ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (1) –

„—

Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za kolateralizirane vrednostne papirje. Za kolaterializirane vrednostne papirje, izdane 1. marca 2010 ali po tem datumu, Eurosistem zahteva vsaj dve bonitetni oceni katerih koli sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za izdajo. Za ugotavljanje primernosti teh kolateraliziranih vrednostnih papirjev se uporablja ‚pravilo druge najboljše bonitetne ocene‘, ki pomeni, da mora poleg najboljše tudi druga najboljša razpoložljiva bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije dosegati bonitetni prag za kolateralizirane vrednostne papirje. Na osnovi tega pravila Eurosistem za primernost vrednostnega papirja zahteva za obe bonitetni oceni ob izdaji raven ‚AAA‘/‚Aaa,‘ ves čas obstoja vrednostnega papirja pa raven ‚single A‘.

Od 1. marca 2011 morajo imeti za ohranitev primernosti vsi kolateralizirani vrednostni papirji, ne glede na datum njihove izdaje, vsaj dve bonitetni oceni katerih koli sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za izdajo, izpolnjeno pa mora biti tudi pravilo druge najboljše bonitetne ocene.

V primeru kolateraliziranih vrednostnih papirjev, ki so bili izdani pred 1. marcem 2010 in imajo samo eno bonitetno oceno, je treba dodatno pridobiti drugo bonitetno oceno pred 1. marcem 2011. Za kolateralizirane vrednostne papirje, ki so bili izdani pred 1. marcem 2009, morata obe bonitetni oceni dosegati raven ‚single A‘ ves čas obstoja vrednostnega papirja. Za kolateralizirane vrednostne papirje, ki so bili izdani med 1. marcem 2009 in 28. februarjem 2010, mora prva bonitetna ocena dosegati raven ‚AAA‘/‚Aaa‘ ob izdaji in ‚single A‘ ves čas obstoja vrednostnega papirja, druga bonitetna ocena pa mora dosegati raven ‚single A‘ ob izdaji (2) in tudi ves čas obstoja vrednostnega papirja.

ECB objavlja bonitetni prag za vsako sprejeto zunanjo bonitetno institucijo, kot je določeno v oddelku 6.3.1. (3)