8.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 104/72

(1)

Podrobni podatki o kreditih obsegajo posamezne postavke informacij o kreditni izpostavljenosti kreditnih institucij ali drugih posojilnih finančnih institucij v razmerju do posojilojemalcev. Ob ustreznem varovanju zaupnosti se neagregirani tovrstni podatki lahko zbirajo po posameznih posojilojemalcih ali posameznih posojilih iz registrov kreditov, ki jih upravljajo nacionalne centralne banke (NCB) Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) (v nadaljnjem besedilu: centralni registri kreditov), ali drugih virov podrobnih podatkov, vključno z registri kreditov, ali alternativnih statističnih zbirk. Več centralnih bank, ki upravljajo centralne registre kreditov, si med seboj izmenjuje podrobne podatke o kreditih z namenom, da te podatke posredujejo poročevalskim institucijam in prispevajo k celovitejšemu pregledu nad zadolženostjo posojilojemalcev (2).

(2)

Člen 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določa, da Evropska centralna banka (ECB) za izpolnjevanje nalog ESCB ob pomoči NCB v ESCB zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Poleg tega člen 8(5) Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 omogoča ECB, da odloči, da se zaupne informacije, ki so bile prvotno zbrane za druge namene, kot jih določa člen 5 Statuta ESCB, zbirajo in prenašajo znotraj ESCB v potrebnem obsegu in s potrebno ravnjo podrobnosti, pod pogojem, da je to potrebno za učinkovit razvoj ali pripravo statistike ali za izboljšanje njene kakovosti in da je ta statistika potrebna za opravljanje nalog ESCB iz Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)

Podrobni podatki o kreditih, ki temeljijo na centralnih registrih kreditov in drugih razpoložljivih virih podatkov o kreditih, so potrebni za: (a) razvoj in pripravo novih statistik ESCB na področjih, kot sta statistika oslabljenih sredstev, rezervacij za oslabljena sredstva in rezerv iz prevrednotenja ter statistika posojil nefinančnim družbam, razčlenjena po velikosti teh družb, in (b) izboljšanje kakovosti obstoječih statistik ESCB na področjih, kot so statistika kreditnih linij, razčlenjena po sektorjih nasprotnih strank, statistika posojil nefinančnim družbam, razčlenjena po gospodarski dejavnosti, in statistika posojil, zavarovanih z nepremičninami. Te nove in izboljšane statistike, ki se bodo pripravljale dolgoročno, so potrebne za opravljanje nalog Eurosistema, vključno z analizo denarne politike in operacijami denarne politike, upravljanjem tveganj, nadziranjem finančne stabilnosti in raziskavami, ter za prispevanje Eurosistema k nemotenemu vodenju politik pristojnih oblasti glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema.

(4)

Dolgoročni okvir za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih, ki bo temeljil na usklajenih zahtevah ECB za statistično poročanje, je treba določiti v pravnem instrumentu ECB, sprejetem po členu 5 Statuta ESCB, ki bi ga bilo treba predložiti Svetu ECB pravočasno, da bi se do konca leta 2016 lahko zagotovilo naslednje: (a) vse NCB Eurosistema bodo upravljale nacionalne zbirke podrobnih podatkov o kreditih v skladu z določenimi minimalnimi standardi, oblikovanimi v pripravljalni fazi, in (b) na podlagi takih nacionalnih zbirk podrobnih podatkov o kreditih se bo vzpostavila skupna zbirka podrobnih podatkov o kreditih, ki si jo bodo delile članice Eurosistema, zajemala pa bo vhodne podatke za vse države članice, katerih valuta je euro, in sicer z namenom, da se postopno zagotovi razpoložljiva statistika o kreditih, ki je potrebna za opravljanje nalog Eurosistema, vključno zlasti s prispevanjem k nemotenemu vodenju politik pristojnih oblasti glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema. Ta dolgoročen pravni instrument ECB bi moral tudi določiti datum, in sicer ne kasneje kot zgoraj določeni datum, ko bi se moralo začeti zbiranje podrobnih podatkov o kreditih, ki temeljijo na usklajenih zahtevah ECB za statistično poročanje. Čeprav je splošna vsebina podrobnih podatkov o kreditih, ki se bodo v prihodnje zbirali v skladu s takimi usklajenimi zahtevami ECB za statistično poročanje, določena v referenčni shemi poročanja v Prilogi k temu sklepu, je treba natančna obseg in vsebino podatkov, ki se bodo zbirali po dolgoročnem okviru, še opredeliti. Priprave za vzpostavitev tega dolgoročnega okvira se bodo opravile s pripravljalnimi ukrepi, izvedenimi po tem sklepu, ki bodo imeli naslednje cilje: (a) opredelitev glavne skupine usklajenih nizov podrobnih podatkov o kreditih, ki jih morajo NCB dolgoročno pošiljati ECB, (b) ugotovitev in ovrednotenje potreb zadevnih uporabnikov glede uporabe podrobnih podatkov o kreditih znotraj ESCB na dolgi rok, (c) ocenitev s tem povezanih stroškov, ki jih povzročijo postopki zbiranja, zagotavljanja kakovosti in izmenjave podatkov, (d) postopna odprava podatkovnih vrzeli, povezanih z nepopolnostjo ali pomanjkanjem zbirk podrobnih podatkov o kreditih v nekaterih državah članicah, (e) opredelitev primernih vidikov upravljanja in organizacije za delovanje dolgoročnega okvira, in (f) zagotovitev boljše interoperabilnosti in večkratne uporabe podatkov med centralnimi registri kreditov, registri kreditov in drugimi upoštevnimi zbirkami podatkov o kreditih, ki izpolnjujejo merila kakovosti.

(5)

Svet ECB bi moral pooblastiti Odbor ESCB za statistiko, da mu pomaga pri izvajanju teh pripravljalnih ukrepov. Odbor za statistiko bi zlasti moral organizirati letni prenos razpoložljivih podrobnih podatkov o kreditih od NCB na ECB kot del postopka zagotavljanja primerne usklajenosti teh podrobnih podatkov o kreditih, ki se bodo zbirali dolgoročno, s potrebami bodočih uporabnikov v ESCB. V ta namen se lahko uporabnikom v ESCB, ki ne bi bili deležni odstopanja po členu 3(3) tega sklepa, odobri dostop do zaupnih statističnih informacij, izpeljanih iz katerih koli podrobnih podatkov o kreditih, prenesenih na ECB, dokler dolgoročni okvir ne bo izveden, v skladu z upoštevnim varovanjem zaupnosti.

(6)

Osnovno načelo, na katerem temeljijo pripravljalni ukrepi za dolgoročni okvir, bi morala biti enaka obravnava med posameznimi NCB. V pripravljalni fazi bodo Svetu ECB za vse NCB Eurosistema predlagana potrebna minimalna merila glede obsega, zgornjih in spodnjih meja slojev ali stratumov v populaciji posojilojemalcev ter druge možne razčlenitve, ravni podrobnosti atributov podatkov in kakovosti zbranih podrobnih podatkov o kreditih. Neskladja med nizi podatkov, ki jih dostavijo posamezne NCB, je treba ugotoviti in postopoma zmanjševati s popravki, ki se uvedejo pri kasnejših dostavah podatkov po tem sklepu. Hkrati bodo morda nekatere NCB Eurosistema potrebovale daljše obdobje postopnega uvajanja v pripravljalni fazi za razvoj celovitih zbirk podrobnih podatkov o kreditih ali pridobitev dostopa do njih. Tem NCB bi moralo biti v pripravljalni fazi dovoljeno, da se jim odobri začasno odstopanje od obveznosti izvajanja posameznih pripravljalnih ukrepov, ki jih razvije Odbor za statistiko, pod pogojem, da je obdobje vsakega posameznega odstopanja strogo omejeno na najkrajši čas, ki ga zadevna NCB potrebuje, da v pripravljalni fazi doseže skladnost s pripravljalnimi ukrepi, ki jih zajema to odstopanje, in da je takšno obdobje v vsakem primeru določeno na način, ki omogoča, da se cilji iz člena 1 dosežejo v zvezi z vsemi NCB Eurosistema.

(7)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije so Pogodbe in predpisi, ki jih Unija sprejme na podlagi Pogodb, nad nacionalnim pravom držav članic, in sicer pod pogoji, ki so določeni v omenjeni sodni praksi (3). Izvajanje tega sklepa tako ne bo pomenilo kršitve določb nacionalnega prava, ki nalagajo posebne zahteve glede zaupnosti ali vzajemnosti v zvezi s čezmejno izmenjavo podatkov, zbranih prek centralnih registrov kreditov.

(8)

Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb Priloge k temu sklepu, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. NCB lahko take tehnične spremembe Priloge predlagajo prek Odbora za statistiko, katerega stališča se bodo upoštevala v tem postopku.

(9)

Uporaba določb tega sklepa se lahko razširi na NCB držav članic, katerih valuta ni euro, in sicer tako, da te NCB vzpostavijo sodelovanje s centralnimi bankami Eurosistema na podlagi priporočila ECB –

1.

„centralni register kreditov“ pomeni register kreditov, ki ga upravlja NCB v ESCB;

2.

„register kreditov“ pomeni register, ki zbira podrobne podatke o kreditih od poročevalskih institucij;

3.

„podrobni podatki o kreditih“ pomenijo informacije o kreditni izpostavljenosti kreditnih institucij ali drugih posojilnih finančnih institucij v razmerju do posojilojemalcev, ki se zagotovijo po posameznih posojilojemalcih ali po posameznih posojilih.

(a)

ugotovitev potreb zadevnih uporabnikov in ocenitev s tem povezanih stroškov, ki jih povzročijo predlogi za postopke zbiranja, zagotavljanja kakovosti in izmenjave podatkov, ki se uporabijo dolgoročno;

(b)

opredelitev in izboljšanje nizov podrobnih podatkov o kreditih, ki se zbirajo po dolgoročnem okviru, zlasti glede obsega, meja slojev ali stratumov v populaciji posojilojemalcev in drugih možnih razčlenitev, ravni podrobnosti atributov podatkov in kakovosti zbranih podrobnih podatkov o kreditih;

(c)

organizacija prenosa podrobnih podatkov o kreditih v pripravljalni fazi v skladu s členom 4 in določitev standardov kakovosti, ki jih morajo izpolnjevati podrobni podatki o kreditih, pridobljeni iz centralnih registrov kreditov ali drugih registrov kreditov, preden se tak prenos začne;

(d)

razvoj podrobnih operativnih ureditev, ki določajo prenos, urejanje, hrambo in uporabo podrobnih podatkov o kreditih, ki se bodo preskusile in dokončno določile v pripravljalni fazi, nato pa vključile v dolgoročni okvir;

(e)

pripravo časovnega načrta za posamezne korake in rezultate, ki jih morajo izpolniti posamezne NCB in ECB, vključno s koraki, ki jih morajo opraviti NCB, ki trenutno nimajo dostopa do celovitih zbirk podrobnih podatkov o kreditih, da bi pridobile tak dostop prek razvoja lastnega centralnega registra kreditov ali z drugimi sredstvi;

(f)

spremljanje napredka, doseženega glede ukrepov, navedenih v točkah (a) do (e), in ugotovitev upoštevnih prilagoditev, če je to potrebno.