Kaj je presežna likvidnost?

28. december 2017 (spremenjeno 31. oktobra 2023)

Z nekaterimi orodji denarne politike se dodaja denar v bančni sistem. To lahko privede do tega, da je na voljo več denarja, kot ga banke nujno potrebujejo. Ta denar se imenuje »presežna likvidnost«. Poglejmo si podrobneje, kaj to pomeni in od kod prihaja presežna likvidnost.

Prvič, kaj je likvidnost in od kod prihaja?

»Likvidnost« je denar, ki ga imajo poslovne banke. Nekaj likvidnosti se hrani kot gotovina v trezorjih bank, vendar je likvidnost predvsem denar, ki ga imajo banke na računih pri centralni banki. Likvidna sredstva, ki jih imajo poslovne banke pri centralni banki, se pogosto imenujejo »centralnobančne rezerve«.

Centralna banka zagotavlja likvidnost predvsem z operacijami denarne politike. V ECB so to operacije refinanciranja in nakupi vrednostnih papirjev.

Za kaj se uporablja likvidnost?

Banke likvidnost uporabljajo za izpolnjevanje svojih kratkoročnih obveznosti, kot so plačila in dvigi denarja s strani komitentov. Uporabljajo jo tudi za izpolnjevanje obveznih rezerv, ki jih določijo centralne banke.

Za centralne banke je likvidnost, ki jo zagotavljajo z operacijami denarne politike – zlasti koliko likvidnosti in po kakšni ceni – pomemben način, kako vplivajo na razmere na finančnih trgih in na transmisijo denarne politike.

Če je na voljo manj likvidnosti ali je dražja, bo to vplivalo na odločitve bank o tem, koliko in pod kakšnimi pogoji posojajo denar in si ga izposojajo. Strokovnjaki to imenujejo zaostrovanje pogojev financiranja.

Ob strožjih pogojih financiranja in višjih obrestnih merah so se ljudje in podjetja manj pripravljeni zadolževati, zato manj trošijo ali investirajo. Zaradi tega se gospodarstvo ohladi in inflacija zniža.

Enako velja tudi obratno. Kadar je bankam na voljo več likvidnosti in po nižji ceni, so se ljudje in podjetja bolj pripravljeni zadolževati. Z ublažitvijo pogojev financiranja se spodbuja bančno posojanje in krepi gospodarstvo.

Če je to likvidnost, kaj pa je presežna likvidnost?

Presežna likvidnost je denar v bančnem sistemu, ki ostane, potem ko so poslovne banke izpolnile zahteve, da vzdržujejo obvezno minimalno raven rezerv. Banke morajo imeti obvezne rezerve, da pokrijejo nekatere obveznosti, predvsem vloge komitentov. Ta sredstva hranijo na svojem tekočem računu pri nacionalni centralni banki.

Presežna likvidnost lahko kroži znotraj bančnega sistema, ko banke poslujejo druga z drugo.

Zakaj obstaja presežna likvidnost v bančnem sistemu?

Finančna kriza leta 2008 je bila prelomen dogodek. Pred krizo je ECB ocenila, koliko likvidnosti potrebuje bančni sistem v euroobmočju kot celoti, in nato bankam dala na voljo ustrezen znesek denarja. To je izvajala s posojili v okviru rednih operacij refinanciranja. Banke so nato oddale protiponudbe za posojila, podobno kot na dražbi. Če je bila banka s svojo protiponudbo uspešna, je lahko pokrila svoje potrebe ali denar posodila drugim bankam, kar se imenuje »medbančno posojanje«.

Toda po propadu banke Lehman Brothers so si banke med seboj vse manj zaupale. In dejansko druga drugi niso več posojale denarja. V takšnem ozračju nezaupanja so se obrnile na centralno banko kot edini zanesljiv vir likvidnosti, pri čemer so bile s protiponudbami na dražbah refinanciranja, ki jih je organizirala ECB, bolj agresivne in tako potisnile obrestne mere za posojila navzgor. Zato je ECB takrat začela zagotavljati toliko likvidnosti, kot so jo banke potrebovale, in sicer po fiksni obrestni meri (t. i. »sistem s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo«). Seveda so morale banke v zameno predložiti dovolj finančnega premoženja kot zavarovanje za znesek, ki so ga zahtevale.

V novem sistemu so banke menile, da je bolje zahtevati nekaj več likvidnosti, kot so jo potrebovale. Vse več bank je začelo »kopičiti« likvidnost samo zato, da bi bile na varnem. In tako je bančni sistem kot celota nazadnje zahteval več likvidnosti, kot je je bilo nujno potrebno za izpolnjevanje kratkoročnih obveznosti in obveznih rezerv. Tako je nastala presežna likvidnost v bančnem sistemu.

Poslovne banke lahko svojo presežno likvidnost deponirajo pri centralni banki, bodisi na tekočem računu bodisi v odprti ponudbi mejnega depozita. Svet ECB določi obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, ki je ena od treh ključnih obrestnih mer. Obrestna mera, po kateri se obračunavajo obresti od stanja na tekočem računu, je enaka nič.

Kje smo sedaj s presežno likvidnostjo?

Banke lahko še vedno dobijo vso potrebno likvidnost v okviru sistema s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, ki ostaja v veljavi.

Presežna likvidnost v bančnem sistemu se je določeno obdobje še dodatno povečala, in sicer zaradi nakupov vrednostnih papirjev s strani ECB in ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja.

S programi nakupa vrednostnih papirjev je bilo mogoče dodatno zrahljati denarno politiko v času, ko obrestnih mer ni bilo mogoče več znižati. Od novembra 2022 dalje pa je presežne likvidnosti vse manj. To je predvsem zato, ker banke postopno odplačujejo sredstva, izposojena v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja. Drug razlog je dejstvo, da Eurosistem od marca 2023 zmanjšuje imetja vrednostnih papirjev v portfeljih za namene denarne politike.