Kaj je centralna banka?

10. julij 2015

Centralna banka je javna institucija, ki upravlja valuto ene države ali skupine držav ter nadzira ponudbo denarja – tj. količino denarja v obtoku. Veliko centralnih bank si je za glavni cilj zastavilo stabilnost cen. V nekaterih državah morajo centralne banke po zakonu podpirati tudi polno zaposlenost.

Eno glavnih orodij, ki je na voljo vsaki centralni banki, je, da v okviru denarne politike določa obrestne mere ali »ceno denarja«. Centralna banka ni poslovna banka. Posameznik pri centralni banki ne more odpreti računa niti zaprositi za posojilo. Centralna banka je javni organ in zato ne zasleduje dobička.

Je banka poslovnih bank, kar pomeni, da vpliva na tok denarja in posojil, ki teče v gospodarstvo, in tako zagotavlja stabilnost cen. Poslovne banke se lahko obrnejo na centralno banko, da bi si izposodile denar, običajno za pokritje zelo kratkoročnih potreb. Da bi dobile posojilo od centralne banke, ji morajo dati zavarovanje – premoženje, kot so na primer državne ali podjetniške obveznice, ki ima vrednost in predstavlja jamstvo, da bo dolg poplačan.

Poslovne banke lahko posodijo kratkoročna sredstva v zameno za dolgoročna sredstva, zaradi česar se lahko znajdejo v »likvidnostnih« težavah – imajo denar za poplačilo dolga, vendar ga ne morejo dovolj hitro spremeniti v gotovino. V tem primeru nastopi centralna banka kot »posojilodajalec v skrajni sili«. Na ta način ostaja finančni sistem kot celota stabilen. Poleg vodenja denarne politike imajo centralne banke še vrsto drugih nalog. Običajno izdajajo bankovce in kovance, pogosto skrbijo za nemoteno delovanje plačilnih sistemov za banke in borzne finančne instrumente, upravljajo devizne rezerve ter obveščajo javnost o gospodarskih razmerah. Veliko centralnih bank k stabilnosti finančnega sistema prispeva tudi tako, da nadzirajo poslovne banke. S tem zagotavljajo, da posojilodajalci ne prevzemajo preveč tveganj.