Evropa mora ukrepati, da bi okrepila vlogo svoje valute

2. junij 2026

Piero Cipollone, član Izvršilnega odbora ECB

Mednarodni denarni sistem postaja vse bolj tekmovalen. Velika gospodarstva, ki so nekoč zaupala avtonomnemu delovanju sistema, zdaj aktivno usmerjajo uporabo svoje valute. Evropa je bila doslej izjema. Globalna vloga naše valute se je v zadnjih letih postopoma krepila, vendar predvsem zaradi okoliščin, ne zaradi zavestne odločitve. To ne zadostuje več. V spreminjajočem se globalnem okolju bi moral euro bolje služiti Evropi, Evropa pa bi morala biti pripravljena ukrepati, da se to udejanji.

Izhodišča so dobra. Od sredine 2010-ih let se je sestavljeno merilo, ki kaže mednarodno vlogo eura, povečalo za okrog 1,5 odstotne točke. Delež eura v globalnih rezervah je približno 20-odstoten, kar je že dve desetletji večinoma enako. Vseeno pa je vrednost mednarodnih dolžniških instrumentov, izdanih v naši valuti, lani dosegla skoraj 1 bilijon EUR, kar je najvišja letna raven od uvedbe enotne valute. V več epizodah med letom 2025, ko so vlagatelji iskali varno zavetje, so kupovali eure in vrednostne papirje, denominirane v eurih, medtem ko so hkrati prodajali ameriške dolarje in državne obveznice.

Omenjeni napredek sloni na dveh temeljih.

Prvi je strukturen. Evropa je najbolj odprto veliko gospodarstvo na svetu, pri čemer je izvoz lani znašal skoraj 4 bilijone EUR. Odločenost, da ohranimo vladavino prava tudi pod pritiski brez primere, neodvisnost centralne banke, trden javnofinančni okvir in odprtost enotnega trga so strukturne značilnosti, ki se univerzalno ne ponujajo več.

Drugi je dejstvo, da so na področjih, kjer je Evropa delovala z namero, sledili tudi rezultati. Dosleden evropski okvir za zeleno in trajnostno financiranje je prispeval k vodilnemu položaju na trgu: euro je prehitel dolar in prvič postal vodilna valuta na globalnem trgu zelenih obveznic. In uporaba takojšnjih plačil se povečuje eksponentno, k čemur prispevata zakonodaja EU in vseevropski sistem hitrih plačil, ki ga upravlja Eurosistem.

Kjer smo sprejeli zavestne odločitve, smo dosegli tudi napredek. Toda zdaj je treba storiti več.

Skoraj tretjina kitajske zunanje trgovine se poravna v renminbijih, potem ko je bil ta delež pred desetimi leti praktično nič. Delež valute v financiranju svetovne trgovinske menjave je dosegel 8%, kar je večji delež od eura. Več kot 20% francoske trgovinske menjave s Kitajsko je zdaj fakturirane v renminbijih. Omenjena dogajanja so posledica namerne politike Kitajske, da razširi vlogo svoje valute na področjih, kjer ima gospodarsko težo.

In ta premik ni omejen le na Kitajsko. V ZDA je nedavna zakonodaja o stabilnih kovancih, denominiranih v dolarjih, del namernih prizadevanj, da se dolarska mreža razširi na digitalno področje. Dolarski stabilni kovanci so danes v mednarodnih plačilih zanemarljivi, saj predstavljajo le delček odstotka čezmejnih tokov. Toda namen je, da se s pomočjo nove tehnologije še bolj utrdi že dominantna valuta. Največja gospodarstva na svetu delujejo namerno. Evropa si ne more privoščiti, da tega ne bi počela.

ECB v okviru svojega mandata pomaga tako, da prispeva k makroekonomski stabilnosti – cenovni stabilnosti, finančni stabilnosti in zdravemu bančnemu sektorju – ter zagotavlja razpoložljivost eurske likvidnosti. Nedavno smo sklenili razširiti ponudbo repo poslov centralnim bankam (EUREP), da bi podprli nemoteno transmisijo denarne politike: z letošnjim letom bomo začeli ponujati stalen dostop do eurske likvidnosti na podlagi visoko kakovostnega finančnega premoženja v eurih kot zavarovanja. Če bo imel širši sklop centralnih bank po vsem svetu možnost, da se hitro odzove na tveganje pomanjkanja eurske likvidnosti, se bo okrepilo zaupanje v globalno uporabo eura.

Vodilno vlogo imamo tudi pri tem, da zagotovimo pripravljenost centralnobančnega denarja na prihodnost. Septembra letos bomo začeli izdajati tokeniziran centralnobančni denar za poravnavo transakcij velikih vrednosti. Pripravljamo se, da bomo za vsakodnevno plačevanje gotovino dopolnili z digitalnim ekvivalentom – digitalnim eurom. Kar zadeva čezmejna plačila, pa si prizadevamo medsebojno povezati naš lasten sistem hitrih plačil s sistemi drugih držav, in sicer tako, da se spoštuje njihova suverenost. Z vsemi omenjenimi pobudami bomo zagotovili, da bo euro ostal v tehnološki konici.

Toda spodbujanje splošnejših pogojev, ki določajo položaj valute – kot so gospodarska moč, geopolitična teža in pravna varnost – je v rokah zakonodajalcev EU. Z vzpostavitvijo pravega enotnega trga ter unije prihrankov in naložb, z doseganjem večje produktivnosti ter s krepitvijo potrebnih zmogljivosti za zaščito zunanje in energetske varnosti Evrope bi okrepili zaupanje v njen gospodarski potencial in odpornost. EU bi lahko podpirala vlogo eura tudi na področju fakturiranja in trgovinskega financiranja, skladno z njeno vodilno vlogo v svetovni trgovinski menjavi.

Močnejša mednarodna vloga eura ne bo nastala kar sama od sebe. To si moramo zadati kot cilj ter besede spremeniti v dejanja.

Ta prispevek je bil objavljen kot mnenjski članek v različnih medijih v euroobmočju.

Obiščite blog ECB in se naročite na prihodnje objave.

Za teme v zvezi z bančnim nadzorom si oglejte nadzorniški blog.