Sklepi o denarni politiki

16. december 2021

Svet ECB ocenjuje, da napredek pri gospodarskem okrevanju in doseganju srednjeročnega inflacijskega cilja omogoča postopno zmanjševanje obsega nakupov vrednostnih papirjev v prihodnjih četrtletjih. Vseeno je še vedno potrebna spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ravni 2-odstotnega inflacijskega cilja. Ob sedanji negotovosti mora Svet ECB ohraniti fleksibilnost in si pustiti odprte vse možnosti pri izvajanju denarne politike. Ob upoštevanju tega je Svet ECB sprejel naslednje sklepe.

Izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Svet ECB pričakuje, da bo neto nakupe v okviru programa PEPP v prvem četrtletju 2022 izvajali v manjšem obsegu kot v prejšnjem četrtletju. Neto nakupe v okviru programa PEPP bo prenehal izvajati konec marca 2022.

Svet ECB je sklenil podaljšati obdobje ponovnega investiranja v okviru programa PEPP. Sedaj namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Pandemija je pokazala, da je v stresnih razmerah fleksibilnost pri načrtovanju in izvajanju nakupov vrednostnih papirjev pripomogla k odzivanju na oslabljeno transmisijo denarne politike in povečala učinkovitost prizadevanj, da Svet ECB doseže svoj cilj. V okviru našega mandata bo v stresnih razmerah fleksibilnost še naprej element denarne politike, kadarkoli grožnje transmisiji denarne politike spodkopavajo doseganje cenovne stabilnosti. V primeru ponovne tržne fragmentacije zaradi pandemije bo tako mogoče ponovno investiranje v okviru programa PEPP kadarkoli fleksibilno prilagoditi v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. To bi lahko vključevalo tudi kupovanje obveznic, ki jih je izdala Helenska republika, in sicer v obsegu, ki presega ponovno investiranje unovčenj, da se nakupi v tej jurisdikciji ne bi prekinili, saj bi to lahko oslabilo transmisijo denarne politike v grško gospodarstvo, dokler še vedno okreva po izpadu zaradi pandemije. Neto nakupi v okviru programa PEPP bi se lahko začeli tudi ponovno izvajati, če bi bilo potrebno, da se nevtralizirajo negativni šoki, povezani s pandemijo.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP)

V skladu s postopnim zmanjševanjem nakupov vrednostnih papirjev in s ciljem, da naravnanost denarne politike ostane skladna s stabiliziranjem inflacije v srednjeročnem obdobju na ravni cilja, je Svet ECB sklenil, da bo obseg mesečnih neto nakupov v okviru programa APP znašal 40 milijard EUR v drugem četrtletju in 30 milijard EUR v tretjem četrtletju. Od oktobra 2022 dalje bo Svet ECB neto nakupe v okviru programa APP ohranil na mesečni ravni 20 milijard EUR, in sicer tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer. Svet ECB pričakuje, da se bodo neto nakupi končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Svet ECB poleg tega namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Ključne obrestne mere ECB

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 0,00%, 0,25% oziroma −0,50%.

V podporo simetričnemu 2-odstotnemu inflacijskemu cilju in skladno s strategijo denarne politike Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. To ima lahko za posledico prehodno obdobje, v katerem je inflacija nekoliko nad ciljno ravnjo.

Operacije refinanciranja

Svet ECB bo še naprej spremljal pogoje bančnega financiranja in zagotavljal, da zapadle operacije v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ne ovirajo nemotene transmisije denarne politike. Svet ECB bo tudi redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike. Kot je bilo napovedano, pričakuje, da se bodo posebni pogoji, ki veljajo v operacijah CUODR III, iztekli junija naslednje leto. Svet ECB bo ocenil tudi ustreznost kalibracije dvostopenjskega sistema obrestovanja rezerv, tako da politika negativnih obrestnih mer ne bo omejevala sposobnosti bank pri finančnem posredništvu v okolju obsežne presežne likvidnosti.

***

Svet ECB je pripravljen ustrezno prilagoditi vse instrumente, če in v katerokoli smer bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.30 po srednjeevropskem času.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.