Povzetek

Carine in s tem povezana negotovost so prispevale k močnemu nihanju gospodarske aktivnosti v prvi polovici leta 2025, pri čemer se je aktivnost pospešila, še posebej na Irskem. Popuščanje teh dejavnikov v drugi polovici leta bo predvidoma povzročilo nadaljnjo volatilnost in zameglilo signale temeljnega zagona v gospodarstvu euroobmočja. Če odmislimo volatilnost, ki jo je povzročilo nihanje podatkov za Irsko, je bila gospodarska rast v preostalem euroobmočju stabilnejša in bo po pričakovanjih takšna tudi v drugi polovici leta. Čeprav novi trgovinski sporazum med ZDA in EU pomeni višje carine na izvoz euroobmočja v ZDA, je prispeval k zmanjšanju negotovosti glede trgovinskih politik. Proti koncu obdobja projekcij se bo gospodarska rast v euroobmočju predvidoma okrepila, k čemur bo prispevalo več dejavnikov. Zviševanje realnih plač in zaposlenosti naj bi skupaj z novo državno potrošnjo za infrastrukturo in obrambo – predvsem v Nemčiji – spodbujalo domače povpraševanje v euroobmočju. Poleg tega naj bi gospodarske obete podpirali tudi manj strogi pogoji financiranja – predvsem zaradi nedavnih sklepov o denarni politiki – in odboj zunanjega povpraševanja v letu 2027. Povprečna letna realna rast BDP bo po projekcijah znašala 1,2% v letu 2025, 1,0% v letu 2026 in 1,3% v letu 2027. V primerjavi z letošnjimi junijskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili obeti za rast BDP za leto 2025 popravljeni za 0,3 odstotne točke navzgor zaradi boljših od pričakovanih najnovejših podatkov in učinka prenosa, ki izhaja iz popravkov preteklih podatkov. Ker vsi presenetljivo pozitivni podatki niso povezani z močnejšo pospešitvijo aktivnosti, kot je bilo sprva predvideno, naj bi se ti v drugi polovici leta le deloma poslabšali. Zaradi apreciacije eura in šibkejšega zunanjega povpraševanja (kar je deloma povezano z nekoliko višjimi carinami, kot je bilo predpostavljeno v junijskih projekcijah) so bili obeti za rast BDP za leto 2026 popravljeni za 0,1 odstotne točke navzdol. Projekcija za leto 2027 ostaja nespremenjena.^[1]

Inflacijski obeti so skladni s stabilizacijo inflacije okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP),bo po projekcijah v preostanku leta 2025 ostala nespremenjena na ravni okrog 2%, nato bo leta 2026 upadla na 1.7% in leta 2027 okrevala na 1.9%. Upad v letu 2026 odraža nadaljnje postopno umirjanje drugih komponent inflacije razen energentov, medtem ko bo inflacija v skupini energentov po pričakovanjih ostala volatilna, a se bo v obdobju projekcij zviševala, deloma zaradi uvedbe 2. generacije sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS2) v letu 2027. Inflacija v skupini hrane bo predvidoma sprva ostala povišana zaradi prelivanja zapoznelih učinkov preteklega zvišanja cen mednarodnih prehrambnih surovin, vendar se bo v letih 2026 in 2027 umirila na ravni, nekoliko višje od 2%. Inflacija brez energentov in hrane se bo po pričakovanjih znižala, ko bodo popustili plačni pritiski in se bo umirila inflacija v skupini storitev ter ko se bo apreciacija eura prelila vzdolž cenovne verige in omejila blagovno inflacijo. Nižja rast plač, ki je posledica tega, da se je preteklo zmanjšanje realnih plač že nadoknadilo, bo skupaj z okrevanjem rasti produktivnosti predvidoma privedla do precej počasnejše rasti stroškov dela na enoto proizvoda. V primerjavi z junijskimi projekcijami so bili obeti glede skupne inflacije za leti 2025 in 2026 popravljeni za 0,1 odstotne točke navzgor zaradi višjih podatkov in predpostavk o cenah energetskih surovin in zapoznelih učinkov višjih mednarodnih cen prehrambnih surovin, kar je več kot odtehtalo apreciacijo eura. Za leto 2027 naj bi prevladovali zapozneli učinki apreciacije eura, zato so bili obeti popravljeni za 0,1 odstotne točke navzdol.