Pet stvari, ki jih morate vedeti o ECB
10. julij 2015 (zadnja posodobitev: 25. avgust 2021)
1. Smo evropska institucija, ki dela za okrog 350 milijonov državljanov
ECB je centralna banka za euro, ki ga kot svojo valuto uporablja 20 evropskih držav. Ustanovljena je bila leta 1998 in je uradna institucija Evropske unije, svoj sedež pa ima v Frankfurtu na Majni v Nemčiji.
Glavni cilj ECB je skrbeti, da cene v državah z eurom ostajajo stabilne. To dosega tako, da v okviru Eurosistema (ECB in nacionalne centralne banke 20 držav euroobmočja) oblikuje in izvaja denarno politiko.
Odločitve ECB imajo neposreden vpliv na gospodarstvo euroobmočja, kar pomeni, da vplivajo tudi na življenje okrog 350 milijonov ljudi, ki živijo v teh državah.
2. Prizadevamo si za stabilne cene v euroobmočju
Glavni cilj ECB je cenovna stabilnost. To pomeni, da skuša na srednji rok ohranjati stopnjo rasti cen (inflacijo) na ravni 2%. Pri tej stopnji inflacije cene ne naraščajo tako hitro, da bi sčasoma izničile prihranke, prav tako pa ne stagnirajo na ravni, od koder bi lahko začele padati (deflacija), zaradi česar bi ljudje odlagali nakupe. Deflacija lahko ohromi gospodarstvo, kar vodi v odpuščanja delavcev in še hitrejše zniževanje cen v vztrajni navzdol usmerjeni spirali.
Stabilne cene so nujne, da se ljudje in podjetja počutijo varne, ko načrtujejo nakupe in naložbe.
Tako kot druge centralne banke tudi ECB na cene praviloma vpliva tako, da določa kratkoročno obrestno mero, po kateri posoja denar poslovnim bankam. Z uravnavanjem te obrestne mere skuša vplivati na obseg in ceno posojil, ki prek bank pritekajo v podjetja in gospodinjstva ter s tem v celotno gospodarstvo. V obdobjih, ko je gospodarstvo v upadu in je inflacija nižja od ciljne ravni ECB, nizka obrestna mera (spodbujevalna ali ekspanzivna denarna politika) znižuje ceno posojil in spodbuja dotok denarja v gospodarstvo. To povečuje povpraševanje v celotnem gospodarstvu in sčasoma zviša inflacijo nazaj na ciljno raven. V obdobjih, ko se gospodarstvo pregreva in je inflacija nad ciljno vrednostjo, pa imajo visoke obrestne mere (zaviralna ali restriktivna denarna politika) nasproten učinek – zadolževanje postane dražje, zato se gospodarska rast in rast cen upočasnita.
Naše obrestne mere so samo eden od številnih instrumentov, ki jih uporabljamo pri izvajanju denarne politike. Predstavljajte si orodjarno, polno različnih orodij, s katerimi si pomagamo, tudi v kombinaciji različnih orodij hkrati, da bi usmerjali inflacijo. V zadnjih letih smo v našo orodjarno dodali nove instrumente, da bi se odzvali na velike spremembe v gospodarstvu, zaradi katerih je naša naloga ohranjanja cenovne stabilnosti postala zahtevnejša.
Eden od teh instrumentov so nakupi vrednostnih papirjev. Ko so kratkoročne obrestne mere že zelo nizke ali negativne, skuša centralna banka dodatno sprostiti denarno politiko tako, da z nakupi vrednostnih papirjev (npr. državnih obveznic) zniža dolgoročne obrestne mere. Nižje dolgoročne obrestne mere ustvarjajo pritisk na banke, da znižajo ceno posojil za gospodinjstva in podjetja. Poleg tega se s kupovanjem obveznic ustvarja centralnobančni denar, ki ga institucije, ki prodajo obveznice, porabijo za nakup drugega premoženja. Cene tega premoženja se zato zvišajo, tako da postanejo vlagatelji, ki imajo to premoženje v lasti, bogatejši, kar jih spodbuja k trošenju. To po drugi strani lahko prispeva k temu, da se obnovi vzdržna gospodarska rast, inflacija pa vrne na raven, ki je skladna s ciljem ECB.
3. Prispevamo k varnosti bančnega sektorja
Novembra 2014 je ECB prevzela dodatno nalogo, da neposredno nadzira največje banke v euroobmočju. To dela v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN), v katerem skupaj z nacionalnimi nadzorniki preverja, kako banke izvajajo svoje dejavnosti. Izdaja in odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in lahko že v zgodnjih fazah odkrije in odpravi potencialna tveganja.
Cilj bančnega nadzora, ki ga izvaja ECB, je zagotoviti, da se pravila v vsej Evropi izvajajo na enak način. Ker so banke v Evropi med seboj tesno povezane, takšen poenoten nadzor prispeva k večji stabilnosti bančnega sektorja, tako da mu ljudje in podjetja lažje zaupajo.
4. Smo neodvisna in demokratično odgovorna institucija
Naloge in pristojnosti ECB so določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije. ECB je nadnacionalna institucija in deluje v interesu Evrope kot celote. Kot centralna banka je neodvisna od vsakršnega političnega ali poslovnega vmešavanja. To je pomembno, saj se je v zgodovini pokazalo, da centralna banka, ki sprejema politične ukaze, lahko pozabi na svoj cilj ohranjanja cenovne stabilnosti.
Kljub temu pa je ECB demokratično odgovorna javnosti. Predstavniki ECB, vključno s predsednico, se redno udeležujejo zaslišanj v Evropskem parlamentu. Poleg tega je ECB kot prva med večjimi centralnimi bankami uvedla redne tiskovne konference, ki potekajo takoj po sejah, na katerih sprejema sklepe o denarni politiki.
Sklepe z večino glasov sprejema Svet ECB kot najvišji organ odločanja v ECB. Sestavlja ga šest članov Izvršilnega odbora ECB in 20 guvernerjev nacionalnih centralnih bank (od tega jih ima vsakič 15 glasovalno pravico po sistemu rotacije).
5. Izdajamo denar v euroobmočju
Bankovci se pod nadzorom ECB tiskajo v celotnem euroobmočju. Na vsakem bankovcu je podpis predsednika oz. predsednice ECB. Ta je obenem znak, da smo ponosni na svoje delo in da nas skupna valuta povezuje. Euro je eden najbolj otipljivih simbolov evropskega povezovanja. Olajšuje trgovanje in gospodarsko sodelovanje prek državnih meja ter precej poenostavlja potovanje in vsakodnevno življenje v eurobmočju.
Posodobljeno avgusta 2021, da se upoštevajo rezultati pregleda strategije, izvedene v obdobju 2020–2021.