European Central Bank - eurosystem
European Central Bank - eurosystem
Search
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
SPOROČILO ZA JAVNOST

Računovodski izkazi Evropske centralne banke za leto, ki se je končalo 31. decembra 2006

8. marec 2007

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes potrdil revidirane računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2006.

ECB je imela v letu 2006 presežek v višini 1.379 milijonov EUR. (992 milijonov EUR v letu 2005). Tako kot v letu 2005 se je znesek v enaki višini prenesel v rezervacije za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata, tako da je ostal izkazani čisti dobiček enak natanko nič. Te rezervacije se bodo uporabile za pokrivanje izgub, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti tem tveganjem, predvsem za odhodke vrednotenja, ki jih ne zajemajo računi prevrednotenja. Njihova velikost se bo ugotavljala letno.

Redni prihodki ECB izvirajo predvsem iz donosov od naložb njenih imetij deviznih rezerv in vplačanega kapitala v znesku 4,1 milijarde EUR ter iz obresti od njenega 8-odstotnega deleža eurobankovcev v obtoku. V letu 2006 so se obrestni prihodki povečali zaradi dviga mejne obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja Eurosistema, ki določa prihodek ECB od njenega deleža eurobankovcev v Eurosistemu, in zaradi dviga obrestnih mer za sredstva v ameriških dolarjih.

ECB je imela 1.972 milijonov EUR neto obrestnih prihodkov od vseh virov (1.270 milijonov EUR v letu 2005). Brez upoštevanja neto obrestnih prihodkov v višini 1.319 milijonov EUR od njenega deleža bankovcev v obtoku so neto obrestni prihodki znašali 653 milijonov EUR (402 milijona EUR v letu 2005). ECB je nacionalnim centralnim bankam (NCB) plačala 965 milijonov EUR obresti od njihovih terjatev v zvezi z deviznimi rezervami, ki so jih prenesle na ECB.

Leta 2006 je zaradi apreciacije eura do japonskega jena prišlo do znižanja eurske vrednosti imetij ECB v jenih v višini okrog 0,6 milijarde EUR, kar se je v izkazu poslovnega izida priznalo kot odhodek. Skupaj z nerealiziranimi odhodki zaradi sprememb cen vrednostnih papirjev so zmanjšanja knjigovodske vrednosti, ki so se v poslovnem letu priznala kot odhodki, znašala 0,7 milijarde EUR.

Upravni stroški ECB iz naslova dela, najema poslovnih prostorov, avtorskih honorarjev ter drugega blaga in storitev so znašali 332 milijonov EUR (316 milijonov EUR v letu 2005). Konec leta 2006 je ECB za nedoločen ali določen čas zaposlovala 1.367 oseb, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (vključno s 138 na vodstvenih položajih), v primerjavi s 1.351 leto prej. Stroški amortizacije osnovnih sredstev so znašali 29 milijonov EUR.

Računovodski izkazi bodo skupaj s poslovnim poročilom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2006, objavljeni v Letnem poročilu ECB, ki izide 23. aprila 2007.

Pojasnila za urednike

  1. Računovodske usmeritve ECB: Skupne računovodske usmeritve za Eurosistem, vključno z ECB, je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije. [1] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejeti računovodski praksi, so bile zasnovane ob upoštevanju posebnih okoliščin, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Glede na veliko tveganje deviznega tečaja, ki mu je izpostavljena večina teh centralnih bank, posebno pozornost namenjajo previdnosti. Načelo previdnosti se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih prihodkov in nerealiziranih odhodkov za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih odhodkov od enega sredstva z nerealiziranimi prihodki od drugega sredstva. Nerealizirani prihodki se prikažejo neposredno na računu prevrednotenja, nerealizirani odhodki ob koncu leta, ki presegajo stanja na računu prevrednotenja, pa se obravnavajo kot odhodki. Vse NCB morajo slediti tem usmeritvam pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v konsolidirane tedenske računovodske izkaze Eurosistema. Vse NCB pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
  2. Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB: S prenosom deviznih rezerv na ECB ob vstopu v Eurosistem vsaka NCB pridobi obrestovano terjatev do ECB, ki ustreza prenesenemu znesku. Svet ECB je sklenil, da morajo biti te terjatve denominirane v eurih ter da se morajo obrestovati dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja Eurosistema, ki je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato. V letu 2006 so iz tega obrestovanja nastali obrestni odhodki v višini 965 milijonov EUR, medtem ko so obrestni prihodki od deviznih rezerv znašali 1.318 milijonov EUR.
  3. Porazdelitev prihodka ECB iz eurobankovcev v obtoku: Svet ECB je odločil, da od leta 2006 dalje ta prihodek zapade v plačilo v poslovnem letu, v katerem nastane, razdeli pa se drugi delovni dan naslednjega leta. [2] Razdeli se v celoti, razen če čisti dobiček ECB tekočega leta ni manjši od njenega prihodka iz eurobankovcev v obtoku. To se je zgodilo leta 2006 zaradi odločitve Sveta ECB, da se izvedejo prenosi v rezervacije za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata. Svet ECB je decembra 2006 na podlagi ocenjenega poslovnega izida za leto 2006 sklenil, da zadrži razdelitev celotnega tega prihodka.

  1. [1] Sklep ECB/2002/11 z dne 5. decembra 2002 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke, UL L 58, 3. 3. 2003, str. 38, z vsemi spremembami. Z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2007 se ta sklep razveljavi in nadomesti s Sklepom ECB/2006/17, UL L 348, 11. 12. 2006, str. 38..

  2. [2] Sklep ECB/2005/11 z dne 21. novembra 2002 o razdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku med nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic, UL L 311, 26. 11. 2005, str. 41. Ta sklep je razveljavil Sklep ECB/2002/9.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije