Računovodski izkazi ECB za leto 2016

• Čisti dobiček ECB v letu 2016: 1,19 milijarde EUR (2015: 1,08 milijarde EUR).
• Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike: 1,04 milijarde EUR (2015: 0,89 milijarde EUR).
• Obrestni prihodki od deviznih rezerv: 370 milijonov EUR (2015: 283 milijonov EUR).
• Izdatki za nadzorniške naloge, ki se povrnejo z nadomestili za nadzor: 382 milijonov EUR (2015: 277 milijonov EUR).
• Velikost bilance stanja ECB: 349 milijard EUR (2015: 257 milijard EUR).
• V vmesni razdelitvi dobička 31. januarja 2017 je bilo nacionalnim centralnim bankam razdeljenih 966 milijonov EUR, preostali dobiček v višini 227 milijonov EUR pa bo razdeljen 17. februarja 2017.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je potrdil revidirane računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016.

Čisti dobiček ECB se je leta 2016 povečal za 111 milijonov EUR na 1.193 milijonov EUR, in sicer predvsem zaradi višjih neto obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v programu nakupa vrednostnih papirjev^[1] in od portfelja v ameriških dolarjih.

Neto obrestni prihodki so v letu 2016 znašali 1.648 milijonov EUR (2015: 1.475 milijonov EUR). Neto obrestni prihodki, ki izhajajo iz programa nakupa vrednostnih papirjev, so se zaradi nadaljevanja nakupov v okviru tega programa povečali za 275 milijonov EUR na 435 milijonov EUR. Neto obrestni prihodki iz prvih dveh programov nakupa kritih obveznic in iz programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev so se zaradi zapadlosti instrumentov zmanjšali, in sicer na 88 milijonov EUR (2015: 120 milijonov EUR) oziroma na 520 milijonov EUR (2015: 609 milijonov EUR). Obrestni prihodki od deviznih rezerv so se zaradi višjih obrestnih prihodkov od portfelja v ameriških dolarjih povečali na 370 milijonov EUR (2015: 283 milijonov EUR).

Realizirani dobiček iz finančnih operacij je znašal 225 milijonov EUR (2015: 214 milijonov EUR).

Delni odpisi so znašali 148 milijonov EUR (2015: 64 milijonov EUR). Višji delni odpisi v letu 2016 so bili predvsem posledica višjih tržnih donosov od vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju ob splošnem znižanju tržne vrednosti teh vrednostnih papirjev. Na podlagi rezultatov preizkusa oslabitve na vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike ni bilo evidentiranih nobenih izgub zaradi oslabitve.

Nadomestila, zaračunana nadzorovanim subjektom, so znašala 382 milijonov EUR (2015: 277 milijonov EUR). Nadomestila se zaračunavajo za pokritje izdatkov, ki jih ima ECB pri izvajanju nadzorniških nalog. Izdatki v zvezi z enotnim mehanizmom nadzora (EMN) so se v letu 2016 zvišali zaradi povečanja skupnega števila zaposlenih v ECB, ki delajo v bančnem nadzoru, zaradi selitve v nove prostore ter zaradi vzpostavljanja statistične in računalniške infrastrukture.

Skupni stroški dela in drugi administrativni stroški so se zvišali na 467 milijonov EUR (2015: 441 milijonov EUR) oziroma na 487 milijonov EUR (2015: 423 milijonov EUR), in sicer zaradi višjih izdatkov v zvezi z nadzorniškimi nalogami ECB.

Čisti dobiček ECB se razdeli nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju. Svet ECB je sklenil, da z vmesno razdelitvijo 31. januarja 2017 nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju razdeli dobiček v višini 966 milijonov EUR. Na včerajšnji seji je Svet ECB sklenil, da preostanek dobička v višini 227 milijonov EUR razdeli 17. februarja 2017.

Velikost bilance stanja ECB se je povečala za 36% na 349 milijard EUR (2015: 257 milijard EUR). Povečanje je bilo predvsem posledica nakupov vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. K povečanju je prispevala tudi apreciacija deviznih rezerv, ki jih ima ECB.

Zaradi teh dejavnikov se je konsolidirana bilanca stanja Eurosistema^[2] povečala za 32% na 3.663 milijard EUR (2015: 2.781 milijard EUR). Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike so se zaradi novih nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev povečala za 851 milijard EUR na 1.654 milijard EUR (2015: 803 milijarde EUR). Imetja v okviru tega programa so 31. decembra 2016 znašala 1.532 milijard EUR (2015: 650 milijard EUR). Znesek vrednostnih papirjev v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev se je zaradi njihove zapadlosti zmanjšal za 21 milijard EUR.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Stefan Ruhkamp, tel. +49 69 1344 5057.

Opombe:

1. Računovodske usmeritve ECB in Eurosistema: skupne računovodske usmeritve za Eurosistem in ECB je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije.^[3] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih, so pripravljene s posebnim poudarkom na edinstvenih okoliščinah, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Zaradi velike izpostavljenosti večine centralnih bank Eurosistema tečajnemu tveganju je posebna pozornost namenjena načelu previdnosti. To se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih dobičkov in nerealiziranih izgub za namene priznavanja prihodkov ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih izgub od enega sredstva z nerealiziranimi dobički od drugega sredstva. Nerealizirani dobički se prenesejo na račune prevrednotenja. Nerealizirane izgube, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, se obravnavajo kot odhodki ob koncu leta. Izgube zaradi oslabitev se v celoti prenesejo v izkaz poslovnega izida. Tem usmeritvam morajo pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v tedenski konsolidirani računovodski izkaz in letno konsolidirano bilanco stanja Eurosistema, slediti vse nacionalne centralne banke euroobmočja. Slednje poleg tega pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
2. Vrednostni papirji, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike, se obračunavajo po odplačni vrednosti (ob upoštevanju oslabitve).
3. Tržni vrednostni papirji, razen tistih v imetju za namene denarne politike, se prevrednotijo po tržnih cenah.
4. Zlato ter druga bilančna in zabilančna sredstva in obveznosti v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum bilance stanja.
5. Razdelitev dobička/pokritje izgube: v skladu s členom 33 Statuta ESCB se do 20% čistega dobička kateregakoli leta lahko prenese v splošni rezervni sklad, vendar največ do vrednosti, ki je enaka 100% kapitala ECB. Preostali čisti dobiček se razdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži.
6. Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz (a) splošne rezervacije ECB za tveganja in splošnega rezervnega sklada ECB ter (b) na podlagi sklepa Sveta ECB iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu. Vse preostale neto izgube se lahko evidentirajo v bilanci stanja kot izgube, prenesene naprej, in se pokrijejo iz čistega dobička v naslednjih letih.
7. Eurosistemova imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: v spodnji tabeli so predstavljena imetja Eurosistema, razčlenjena po izdajateljih, v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2016.

Eurosistemova imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2016

[1] Imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev se vrednotijo po odplačni vrednosti.

[2] Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.