Kaj so referenčne obrestne mere?
11. julij 2019 (ažurirano 13. septembra 2024)
Kaj so referenčne obrestne mere?
Referenčne obrestne mere so obrestne mere, ki se redno ažurirajo in so javno dostopne. So podlaga za celo vrsto finančnih pogodb, med katerimi so hipotekarna posojila, prekoračitve stanja na računu in kompleksnejše finančne transakcije.
Referenčne obrestne mere izračunava neodvisen organ, običajno pa predstavljajo stroške izposojanja denarja na različnih trgih. Lahko na primer kažejo, koliko stane banke, kadar si medsebojno izposojajo denar. Kažejo lahko tudi, koliko stane banke, če si sredstva izposodijo od drugih virov, na primer od pokojninskih skladov, zavarovalnic in skladov denarnega trga.
To pomeni, da imajo referenčne obrestne mere ključno vlogo v finančnem in bančnem sistemu ter v gospodarstvu na splošno. Toda zakaj imajo tako velik pomen? In zakaj so se reformirale?
Zakaj so referenčne obrestne mere pomembne?
Na široko se uporabljajo v celotnem gospodarstvu
Referenčne obrestne mere uporabljajo posamezniki in organizacije v celotnem gospodarskem sistemu.
Banke jih na primer uporabljajo v posojilnih pogodbah, ki so jih sklenile s posamezniki in podjetji.
Banka denimo odobri, da bo podjetju posodila denar po dogovorjeni obrestni meri, ki je določena na ravni referenčne obrestne mere plus 2%, kar pomeni, da bo podjetje plačalo obresti, ki so 2% višje od trenutne referenčne obrestne mere. Tako se stroški posojila povečajo, če se referenčna obrestna mera zviša, oziroma se stroški zmanjšajo, če se referenčna obrestna mera zniža. V tem primeru je referenčna vrednost zanesljiva, neodvisna in razmeroma preprosta vrednost za vse vpletene.
Podjetja, banke in druge organizacije uporabljajo referenčne obrestne mere tudi za vrednotenje postavk v svojih bilancah. Z drugimi besedami, te obrestne mere računovodjem omogočajo ugotoviti, koliko je vredna neka organizacija (oziroma finančno premoženje, ki ga ima v posesti).
Referenčne obrestne mere se uporabljajo tudi v kompleksnejših finančnih transakcijah, med katerimi so izdaje vrednostnih papirjev s spremenljivo obrestno mero, opcije, nestandardizirane terminske pogodbe in zamenjave.
Vzemimo na primer obrestno zamenjavo. To je v grobem transakcija, ki vključuje dve stranki, ki se dogovorita, da bosta druga drugi pokrivali plačila obresti. V takšnih zamenjavah referenčna obrestna mera določa vsaj eno od obrestnih mer, ki se izmenjata. S tem je vsem vpletenim strankam zagotovljena transparentnost, dogovor pa je do neke mere standardiziran, zato se je vsem strankam laže pogajati.
Referenčne obrestne mere se med drugim uporabljajo tudi za izračun zamudnih obresti pri prekoračitvah stanja na računu, za izračun obrestovanja določenih vlog prebivalstva ter v dogovorih o obrestni meri pri hipotekah in posojilih prebivalstvu.
Referenčne obrestne mere pomagajo centralnim bankam opravljati svoje naloge
Referenčne obrestne mere pri svojem delu uporabljajo tudi centralne banke. V ECB se lahko na referenčne obrestne mere denimo sklicujemo pri ohranjanju cenovne stabilnosti v euroobmočju.
Če referenčna obrestna mera ustrezno odraža obrestne mere, po katerih banke denar posojajo oziroma si ga izposojajo, lahko bolje razumemo delovanje finančnih trgov in razpoložljivost denarja v euroobmočju. Te informacije lahko nato uporabimo pri oblikovanju sklepov o denarni politiki: če vemo, kako enostavno lahko banke pridejo do denarja, lahko ocenimo, kako bodo te banke pripravljene denar posredovati naprej podjetjem in posameznikom v obliki posojil. To pa v končni fazi vpliva na raven cen.
Če vemo, kakšna je trenutna raven referenčnih obrestnih mer, lahko spremljamo tudi dejanski vpliv, ki ga imajo naši sklepi o denarni politiki. Če se ECB odloči, da bo obrestne mere zvišala ali znižala, lahko posledice te odločitve spremljamo tako, da opazujemo spremembe eurskih referenčnih obrestnih mer.
Zakaj so se referenčne obrestne mere reformirale in kako je to potekalo?
Referenčne obrestne mere so koristne, dokler so zanesljive in nepristranske – po možnosti naj bi se izračunavale transparentno ter bile lahko in javno dostopne. Če pogodba temelji na zanesljivi referenčni obrestni meri, ne more nobena od strank vplivati na dogovorjeno obrestno mero. To pomeni, da lahko zanesljiva referenčna obrestna mera zagotovi, da vrednost pogodbe ostane nepristranska in nesporna.
Ker so referenčne obrestne mere gospodarsko tako pomembne, je ključno, da se njihova zanesljivost zagotovi z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo.
Zaradi tega so se evropske referenčne obrestne mere v zadnjih letih temeljito reformirale. Proces reformiranja je poganjala predvsem nova uredba EU o referenčnih vrednostih, ki je bila objavljena leta 2016 in je začela veljati januarja 2018.
| €STR | Eurska kratkoročna obrestna mera (€STR) odraža stroške grosističnega nezavarovanega zadolževanja bank v euroobmočju čez noč v eurih. €STR se objavi vsak delovni dan sistema TARGET na podlagi transakcij, izvedenih in poravnanih prejšnji delovni dan sistema TARGET2 (datum poročanja »T«) z datumom zapadlosti T+1, za katere se šteje, da so bile izvršene pod običajnimi tržnimi pogoji in zato nepristransko odražajo tržne obrestne mere. €STR je nadomestila obrestno mero EONIA – prejšnjo eursko referenčno obrestno mero čez noč, ki jo je ECB izračunavala v imenu Evropskega inštituta za denarne trge (EMMI) – potem ko je delovna skupina zasebnega sektorja o netveganih obrestnih merah priporočila, da tržni udeleženci postopoma nadomestijo obrestno mero EONIA z novo eursko kratkoročno obrestno mero (€STR), ki jo ECB objavlja od 2. oktobra 2019 dalje. EONIA se je prenehala objavljati 3. januarja 2022. |
| EURIBOR | EURIBOR je referenčna obrestna mera na nezavarovanem trgu z več ročnostmi (en teden ter en, trije, šest in dvanajst mesecev). Upravlja jo Evropski inštitut za denarne trge (EMMI). Da bi bila referenčna obrestna mera skladna z uredbo EU o referenčnih vrednostih, je EMMI opredelil EURIBOR kot obrestno mero, po kateri lahko banke v sedanjih in nekdanjih državah EU in Evropskega združenja za prosto trgovino pridobijo sredstva na eurskem nezavarovanem grosističnem trgu. EURIBOR temelji na tako imenovani hibridni metodologiji. Pri tej metodi izračunavanja se v največji možni meri uporabljajo primerne nezavarovane tržne transakcije, vendar se uporabljajo tudi modelske ocene, ki temeljijo na transakcijah na sklopu trgov, ki so tesno povezani z nezavarovanim eurskim denarnim trgom, kadar primerne transakcije niso na voljo. |
ECB je leta 2017 sklenila, da bo razvila eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) – novo referenčno obrestno mero, ki je postala na voljo od 2. oktobra 2019 – z namenom, da bi služila kot alternativa, če zasebnemu sektorju ne bi uspelo še naprej vzdrževati svoje referenčne obrestne mere čez noč (EONIA).
Delovna skupina zasebnega sektorja o netveganih obrestnih merah je leta 2018 priporočila, da se EONIA nadomesti z €STR, pri čemer je upoštevala povratne informacije s trga.
Več podrobnosti o €STR
€STR je zasnovana tako, da odraža, koliko mora banka plačati, kadar si čez noč izposodi denar od različnih finančnih nasprotnih strank, ne da bi za to morala predložiti zavarovanje (to se imenuje tudi »nezavarovano« posojanje). Med takšne nasprotne stranke sodijo banke, skladi denarnega trga, investicijski ali pokojninski skladi ter drugi finančni akterji, vključno s centralnimi bankami.
To pomeni, da ima širši obseg poročanja kot EONIA, ki je beležila le transakcije med bankami. Poleg tega podatke o dejanskih transakcijah, ki jih ECB uporablja za izračun €STR, v primerjavi z obrestno mero EONIA zagotavlja večje število bank. S povečanim obsegom poročanja je mogoče preprečiti manipulacije, obenem pa €STR bolj zanesljivo odraža ceno, po kateri si subjekti nezavarovano izposojajo denar v celotnem euroobmočju.
Več podrobnosti je na voljo v dokumentu o metodologiji in usmeritvah za eursko kratkoročno obrestno mero (€STR), ki je bil objavljen junija 2018. Preberete pa si lahko tudi vprašanja in odgovore.