Nauki iz Ljubljane v negotovih časih

Govor Christine Lagarde, predsednice ECB, na uradni večerji Banke Slovenije v Ljubljani

Ljubljana, 16. oktober 2024

Veseli me, da sem danes tukaj z vami.

Nedaleč od tu, v Narodni in univerzitetni knjižnici, se hranijo izvodi Abecednika in Katekizma. Ti dve besedili, ki ju je leta 1550 napisal verski reformator Primož Trubar, sta bili prvi knjigi, ki sta bili kdajkoli natisnjeni v slovenščini.^[1]

V času, ko je bil jezik vladajočega razreda nemščina, je Trubar s svojim pionirskim dejanjem postavil temelje za vznik narodne identitete Slovencev.^[2]

Danes njegov portret krasi slovenski kovanec za 1 euro, uokvirjajo pa ga slavne besede iz Katekizma: »Stati inu obstati«.^[3]

Pomembno je poudariti, da sta bili obe knjigi – prva kot priročnik za učenje branja in pisanja, druga pa za opravljanje verskih obredov – namenjeni učenju. Kajti Evropa se v negotovih časih, s katerimi se soočamo danes, lahko veliko nauči od Slovenije.

Svetovni red, ki smo ga poznali v preteklosti, postopno izginja. Odprto trgovino nadomešča trgovinska fragmentacija, namesto multilateralnih pravil se uveljavlja konkurenca z državno podporo, stabilno geopolitiko pa izpodrivajo konflikti.

Evropa je veliko vlagala v stari red, zato je ta prehod za nas težaven. Kot najbolj odprto od vseh večjih gospodarstev, smo bolj izpostavljeni od drugih.

Zato se moramo v takšnih razmerah tudi mi naučiti, kako »stati inu obstati«. In pri tem sta nam lahko v pomoč dva dragocena nauka iz Ljubljane.

Čas negotovosti je lahko tudi priložnost

Prvi nauk je, da negotovost lahko prinese tudi priložnosti.

Medtem ko številne v Evropi prihodnost navdaja z nelagodjem, Slovencem negotovost ni tuja.

V času ene same generacije je Slovenija uspešno opravila izjemno težaven prehod iz planskega v tržno gospodarstvo. Oblikovalci politik so kljub velikim oviram izvedli zahtevne strukturne reforme, ki so bile potrebne najprej za vstop v Evropsko unijo in zatem v euroobmočje.

Danes je Slovenija zgodba o uspehu. Je razvito, stabilno in uspešno gospodarstvo z najvišjim BDP na prebivalca po pariteti kupne moči med vsemi državami srednje in vzhodne Evrope.

Ta uspeh v veliki meri dolguje ustvarjalnosti in zagonu svojih ljudi ter njihovi prirojeni sposobnosti, da izkoristijo gospodarske prelomnice in jih spremenijo v priložnosti.

Na primer, po vstopu v EU se je Slovenija soočila z močnejšo konkurenco drugih držav članic v gospodarskem bloku.

Vendar se je oprla na svojo visoko usposobljeno delovno silo in razvila nov poslovni model, ki temelji na globoki integraciji v enotni trg. Danes s tekočih trakov v Evropi ne zapelje niti en avto, za katerega ne bi bil vsaj en sestavni del izdelan v Sloveniji.^[4]

Podobno prelomnico, kakršno je prestala Slovenija, za Evropo predstavljajo spremembe v svetovnem gospodarstvu. A če k tem spremembam pristopimo v pravem duhu, sem prepričana, da lahko v njih najdemo priložnost za prenovo.

Manj ugodno svetovno gospodarstvo nas lahko spodbudi, da dokončamo naš domači trg. Zaradi ostrejše konkurenca lahko razvijemo nove tehnologije. In bolj nestabilne geopolitične razmere nas lahko motivirajo, da zagotovimo varnejšo oskrbo z energijo in postanemo bolj samozadostni v dobavnih verigah.

Za Slovenijo bo še posebej zahtevna preobrazba avtomobilske dobavne verige. A gospodarstvo se že prilagaja. Julija si je denimo Slovenija zagotovilo večjo naložbo v domačo proizvodnjo električnih vozil.^[5]

Za mnoge Slovence in Slovenke je soočanje z nepredvidljivo prihodnostjo lahko nekaj povsem samoumevnega.

Tukaj v Narodni galeriji je na ogled ena vaših najslavnejših slik »Sejalec«. Ta podoba kmeta, ki že navsezgodaj seje žito na polju, predstavlja neomajno odločnost Slovencev, da se bodo spoprijeli z negotovimi razmerami.

Mi ostali v Evropi si to odločnost lahko vzamemo za zgled, ko se bomo soočali z negotovimi časi, ki so pred nami. Če bo tako, negotovost lahko spremenimo v priložnost.

Pomembno je, da spremembe koristijo vsem

Drugi nauk iz Slovenije je, da je koristi, ki jih prinašajo spremembe, mogoče – in treba – deliti.

Proces prenove v Evropi je neogibno povezan z novimi tehnologijami, zlasti z digitalizacijo. A nove tehnologije lahko včasih privedejo do neenakih rezultatov na trgu dela.

Slovenija je šla v zadnjih 20 letih skozi izjemno tehnološko preobrazbo. Danes je po stopnji digitalne razvitosti sedem odstotkov nad povprečjem držav srednje in vzhodne Evrope ter lahko na določenih področjih konkurira nekaterim digitalno najbolj razvitim državam v EU.^[6]

Obenem ima Slovenija med vsemi državami OECD drugi najnižji Ginijev koeficient, ki meri dohodkovno neenakost.^[7] Odlikuje se tudi z visoko stopnjo spolne enakosti. Delež žensk v delovni sili je višji od povprečja EU in skoraj enak deležu moških.^[8]

Mnoge v Evropi skrbi, kaj bo prinesla prihodnost, denimo kako bo umetna inteligenca vplivala na družbeno vključenost. A primer Slovenije nam je lahko za zgled.

S pravim pristopom se lahko premaknemo naprej in dosežemo višjo stopnjo tehnološke razvitosti, hkrati pa zagotovimo, da napredek koristi vsem.

In kadar koristi lahko uživajo vsi, je to koristno tudi za Evropo. Več kot tri četrtine Slovencev se čuti povezanih z Evropo in skoraj dve tretjini se jih prepoznava ne le kot Slovenci, temveč tudi kot Evropejci. To je v obeh primerih bistveno več od evropskega povprečja.^[9]

Zaključek

Naj zaključim.

V današnjem negotovem svetu se mora Evropa naučiti »stati inu obstati«. In pri tem si kot vzor za premagovanje izzivov lahko vzame Slovenijo.

Prvič, trdo moramo delati, da posejemo seme uspeha. In drugič, kot poje glasbenik Vlado Kreslin: »vse se da« .

Hvala.