content here is the anonymously transparent proxied version of ecb.europa.eu   X
Možnosti iskanja
Home Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • IZJAVA O DENARNI POLITIKI

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 9. september 2021

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Faza močne krepitve rasti v procesu okrevanja gospodarstva v euroobmočju vse bolj napreduje. Gospodarska aktivnost bo do konca leta predvidoma presegla raven, doseženo pred pandemijo. Ob več kot 70% odraslih Evropejcev, ki so v celoti cepljeni, se je gospodarstvo v veliki meri ponovno odprlo, kar omogoča, da potrošniki okrepijo trošenje in podjetja povečajo proizvodnjo. Vse večja imunost proti koronavirusu pomeni, da so posledice pandemije sedaj manj hude, vendar bi lahko globalno širjenje različice delta še vedno zavrlo polno odpiranje gospodarstva. Sedanje zvišanje inflacije bo po pričakovanjih večinoma začasno, temeljni cenovni pritiski pa se krepijo le počasi. Inflacijski obeti v zadnjih makroekonomskih projekcijah so bili rahlo popravljeni navzgor, vendar bo inflacija v srednjeročnem obdobju predvidoma ostala precej pod ciljno 2-odstotno ravnijo.

Pogoji financiranja za podjetja, gospodinjstva in javni sektor so od prejšnje četrtletne ocene, opravljene junija, ostali ugodni. Ugodni pogoji financiranja so bistveni, da gospodarstvo še naprej okreva in da se nevtralizirajo negativni učinki pandemije na inflacijo.

Svet ECB na podlagi skupne ocene pogojev financiranja in inflacijskih obetov ocenjuje, da je mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati z nekoliko manjšim obsegom neto nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) kot v prejšnjih dveh četrtletjih.

Potrdili smo tudi druge ukrepe, namreč raven ključnih obrestnih mer ECB, prihodnjo usmeritev o njihovem verjetnem gibanju v prihodnosti, nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), politiko ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev ter operacije dolgoročnejšega refinanciranja, kot je podrobno predstavljeno v sporočilu za javnost, ki je bilo objavljeno danes ob 13.45. Pripravljeni smo ustrezno prilagoditi vse naše instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Odboj gospodarstva v drugem četrtletju letošnjega leta je znašal 2,2%, kar je več od pričakovanj. Visoka rast se bo predvidoma nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Okrevanje temelji na uspešnem cepljenju v Evropi, kar je omogočilo precejšnje ponovno odpiranje gospodarstva.

Na storitveni sektor v okolju odpravljanja omejitev ugodno vplivata vračanje ljudi v trgovine in restavracije ter oživitev potovanj in turizma. Predelovalne dejavnosti beležijo dobre rezultate, čeprav proizvodnjo še naprej zavira pomanjkanje repromateriala in opreme. Širjenje različice delta doslej ni terjalo ponovne uvedbe ukrepov za omejitev gibanja, vendar bi lahko upočasnilo okrevanje svetovne trgovinske menjave in polno odpiranje gospodarstva.

Izdatki za potrošnjo se povečujejo, vendar ostajajo potrošniki zaradi dogajanj okrog pandemije nekoliko previdni. Hitro se izboljšuje tudi trg dela, kar utrjuje obete o višjih dohodkih in večjem trošenju. Brezposelnost se znižuje, število ljudi v programih za ohranitev delovnih mest pa je z lanske rekordne ravni upadlo za okrog 28 milijonov oseb. Okrevanje domačega in svetovnega povpraševanja dodatno krepi optimizem v podjetjih, kar spodbuja podjetniške investicije.

Vseeno bo trajalo še nekaj časa, preden bo odpravljena škoda, ki jo je gospodarstvu povzročila pandemija. Še vedno je zaposlenih nad dva milijona ljudi manj kot pred pandemijo, zlasti mladih in nižje kvalificiranih. Precej visoko ostaja tudi število delavcev v programih za ohranitev delovnih mest.

Pri spodbujanju okrevanja mora denarno politiko še naprej dopolnjevati ambiciozna, ciljno usmerjena in koordinirana javnofinančna politika. Program »EU naslednje generacije« bo tako prispeval k močnejšemu in bolj enovitemu okrevanju v državah v euroobmočju. Pospešil bo tudi zeleni in digitalni prehod, podpiral strukturne reforme in zvišal dolgoročno rast.

V srednjeročnem obdobju pričakujemo močan gospodarski odboj. Po zadnjih makroekonomskih projekcijah se bo BDP medletno realno povečal za 5,0% v letu 2021, za 4,6% v letu 2022 ter za 2,1% v letu 2023. V primerjavi z junijskimi projekcijami so se obeti za leto 2021 izboljšali, medtem ko ostajajo za leti 2022 in 2023 večinoma nespremenjeni.

Inflacija

Inflacija se je avgusta zvišala na 3,0%. Pričakujemo, da se bo letos jeseni inflacija še dodatno zvišala, vendar se bo naslednje leto znižala. Začasen zasuk inflacije navzgor je povezan predvsem z visoko rastjo cen nafte od približno polovice lanskega leta dalje, z odpravo začasnega znižanja DDV v Nemčiji, z zamikom poletnih razprodaj v letu 2020 ter s stroškovnimi pritiski, ki izhajajo iz začasnega pomanjkanja repromateriala in opreme. Tekom leta 2022 bodo ti dejavniki predvidoma oslabeli ali izpadli iz izračuna medletne inflacije.

Pritiski na osnovno inflacijo so se rahlo okrepili. Ob nadaljnjem okrevanju gospodarstva ter ob podpori ukrepov denarne politike pričakujemo, da se bo osnovna inflacija v srednjeročnem obdobju zviševala. Zviševanje bo po pričakovanjih le postopno, saj bo trajalo nekaj časa, preden bo gospodarstvo zopet delovalo s polno zmogljivostjo, zato bodo plače po pričakovanjih rasle le zmerno. Kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj se še naprej zvišujejo, kljub temu pa ostajajo nekoliko pod ciljno 2-odstotno ravnijo.

Po zadnjih makroekonomskih projekcijah bo medletna inflacija znašala 2,2% v letu 2021, 1,7% v letu 2022 ter 1,5% v letu 2023, kar pomeni popravek navzgor glede na junijske projekcije. Inflacija brez upoštevanja inflacije v skupinah hrane in energentov bo v povprečju znašala 1,3% v letu 2021, 1,4% v letu 2022 ter 1,5% v letu 2023, kar ravno tako pomeni popravek navzgor glede na junijske projekcije.

Ocena tveganj

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, so po naši oceni večinoma uravnotežena. Gospodarska aktivnost bi lahko presegla naša pričakovanja, če se bo med potrošnike povrnilo zaupanje in bodo varčevali manj, kot se pričakuje sedaj. K višji gospodarski rasti od pričakovane bi lahko vodilo tudi hitrejše izboljševanje pandemičnih razmer. Če bodo ozka grla v ponudbi trajala dlje in se bodo odrazila tudi v višjih plačah od pričakovanih, bi lahko cenovni pritiski postali vztrajnejši. Obenem bi se lahko gospodarski obeti poslabšali, če se bo pandemija zaostrila, kar bi lahko zavrlo nadaljnje ponovno odpiranje gospodarstva, ali če se bo pomanjkanje na strani ponudbe izkazalo za vztrajnejše od sedanjih pričakovanj in tako zaviralo proizvodnjo.

Finančne in denarne razmere

Okrevanje rasti in inflacije je še vedno odvisno od ugodnih pogojev financiranja za vse sektorje gospodarstva. Tržne obrestne mere so se poleti rahlo znižale, vendar so nedavno zopet porasle. Na splošno ostajajo pogoji financiranja za gospodarstvo ugodni.

Obrestne mere bank za posojila podjetjem in gospodinjstvom so na zgodovinsko nizkih ravneh. Odobravanje posojil gospodinjstvom, zlasti stanovanjskih posojil, se vztrajno nadaljuje. Nekoliko počasnejša rast posojil podjetjem je predvsem posledica dejstva, da so podjetja še vedno dobro financirana zaradi obsežnega najemanja posojil v prvem valu pandemije. Imajo velika denarna imetja in vse bolj zadržujejo dobičke, s čimer se zmanjšujejo potrebe po zunanjem financiranju. Za velika podjetja je izdajanje obveznic privlačna alternativa bančnim posojilom. Trdne bančne bilance še naprej zagotavljajo, da je na voljo dovolj kreditov.

Toda številna podjetja in gospodinjstva so se med pandemijo dodatno zadolžila, zato bi lahko poslabšanje gospodarskih obetov ogrozilo njihovo finančno zdravje. S tem bi se po drugi strani poslabšala kakovost bančnih bilanc. Še vedno je podpora s strani denarne politike bistvena, da preprečimo medsebojno krepitev bilančnih napetosti in zaostrovanja kreditnih pogojev.

Zaključek

Povzamemo lahko, da v euroobmočju nedvomno poteka gospodarski odboj. Vendar hitrost okrevanja ostaja odvisna od poteka pandemije in napredka pri cepljenju prebivalstva. Sedanje zvišanje inflacije bo po pričakovanjih večinoma začasno, temeljni cenovni pritiski pa se bodo krepili le postopoma. Rahlo izboljšanje srednjeročnih inflacijskih obetov in sedanja raven pogojev financiranja omogočata, da se ugodni pogoji financiranja ohranjajo z nekoliko manjšim obsegom neto nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji. Naši ukrepi denarne politike, vključno s spremenjeno prihodnjo usmeritvijo o ključnih obrestnih merah ECB, bodo bistveno prispevali k temu, da gospodarstvo preide v vzdržno okrevanje, in k približevanju inflacije ciljni 2-odstotni ravni.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije