Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Povzetek

Sedanja pandemija koronavirusa (COVID-19) je v prvem četrtletju 2021 še naprej vplivala na gospodarsko aktivnost, saj so bili strogi zajezitveni ukrepi podaljšani in so se pojavila ozka grla na strani ponudbe. Vseeno pa je bil upad gospodarske aktivnosti omejen zaradi učenja iz dosedanjih izkušenj – gospodarski subjekti so se namreč bolje prilagodili pandemiji – in podpore ekonomskih politik ter zaradi sedanjega okrevanja zunanjega povpraševanja in vztrajnih predelovalnih dejavnosti.[1]

Nedavni napredek v boju proti pandemiji naj bi od drugega četrtletja letošnjega leta dalje privedel do precejšnjega odboja. Hitrejše cepljenje in s tem povezano znižanje števila okužb naj bi tako v drugi polovici leta 2021 omogočila hitro iztekanje zajezitvenih ukrepov, ki so bili v prvi polovici leta strožji od pričakovanih. Vseeno pa se predpostavlja, da se bodo ukrepi v celoti sprostili šele na začetku leta 2022, kar je skladno s prejšnjimi projekcijami. Pogojeno s temi predpostavkami bo gospodarska aktivnost v euroobmočju po projekcijah začela ponovno naraščati v drugem četrtletju 2021, v drugi polovici leta pa se bo močno okrepila, in sicer zaradi skokovitega odboja zasebne potrošnje in popuščanja ozkih grl na strani ponudbe. Zaradi tega naj bi bil realni BDP nad predkrizno ravnijo od prvega četrtletja 2022 dalje, kar je eno četrtletje prej, kot je bilo predvideno v prejšnjih projekcijah.

V primerjavi z letošnjimi marčnimi projekcijami so gospodarski obeti boljši v letih 2021 in 2022. To je odraz predpostavke, da bodo gospodarske posledice pandemije manjše zaradi napredka pri cepljenju, znatnih dodatnih ukrepov javnofinančne politike – ki se delno financirajo iz programa »EU naslednje generacije« – in izboljšanih obetov za zunanje povpraševanje, ki jih podpirajo nedavni javnofinančni svežnji v ZDA. Ukrepi denarne, javnofinančne in makrobonitetne politike bodo po pričakovanjih uspešno preprečili veliko širjenje negativnih finančnih posledic in omejili negativne gospodarske posledice krize. Zato bo realni BDP do konca leta 2022 predvidoma na ravni, ki bo le 1,3% nižja od ravni, predvidene v projekcijah, objavljenih pred začetkom pandemije.[2]

Inflacija bo v letu 2021 po pričakovanjih poskočila na 1,9% zaradi začasnih dejavnikov zviševanja, nato pa se bo ponovno znižala na 1,5% v letu 2022 in 1,4% v letu 2023, saj pritiski s strani povpraševanja ostajajo umirjeni, cene nafte pa se bodo predvidoma znižale. Grba v gibanju skupne inflacije v letu 2021 je posledica odprave znižanja stopnje DDV v Nemčiji, odboja stopnje inflacije v skupini energentov ob velikih baznih učinkih ter povečanja vhodnih stroškov zaradi motenj v dobavnih verigah. Ker naj bi se začasni dejavniki v začetku leta 2022 iztekli, naj bi bila inflacija, merjena z indeksom HICP, v letih 2022 in 2023 večinoma nespremenjena. Inflacija brez energentov in hrane se bo po pričakovanjih okrepila – in sicer bolj, kot je bilo predvideno v marčnih projekcijah – ker se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo in se bodo zmanjšale neizkoriščene gospodarske zmogljivosti. Po projekcijah se bo zvišala tudi inflacija v skupini hrane. Vpliv na zvišanje skupne inflacije bo v obdobju projekcij večinoma izravnalo znižanje predvidene inflacije v skupini energentov, na kar kaže navzdol usločena krivulja terminskih cen nafte. V primerjavi z marčnimi projekcijami strokovnjakov ECB je bila skupna inflacija popravljena navzgor za leti 2021 in 2022, in sicer zaradi bolj pozitivnih gibanj neizkoriščenega gospodarskega potenciala in navzgor delujočih učinkov, ki izhajajo iz cen primarnih surovin.

Projekcije rasti in inflacije za euroobmočje

(medletne spremembe v odstotkih)

Opombe: Številke za realni BDP temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije.

Zaradi dolgotrajne negotovosti v zvezi s potekom pandemije in z velikostjo negativnih gospodarskih posledic smo spet pripravili dva alternativna scenarija: blagi scenarij predpostavlja hitrejšo razrešitev zdravstvene krize, zaostreni scenarij pa predvideva dolgotrajno pandemijo. Alternativna scenarija sta predstavljena v razdelku 5.

1 Ključne predpostavke, na katerih temeljijo projekcije

Osnovni scenarij junijskih projekcij temelji na predpostavki o hitrem sproščanju zajezitvenih ukrepov in o razrešitvi zdravstvene krize do začetka leta 2022. V osnovni projekciji se predpostavlja, da se bo cepljenje nadaljevalo v skladu s strategijo EU za dobavo cepiv.[3] Vseeno pa se predpostavlja, da bodo nekateri zajezitveni ukrepi potrebni do začetka leta 2022, in sicer iz več razlogov: omejeno povpraševanje (na primer pripravljenost prebivalstva za cepljenje), pojav novih različic COVID-19 zunaj euroobmočja in vztrajna negotovost glede učinkovitosti cepiva proti tem različicam. V primerjavi z marčnimi projekcijami so bili zajezitveni ukrepi v prvi polovici leta 2021 precej strožji, vendar se predpostavlja, da se bodo do konca leta približali nižji ravni, predvideni v prejšnjih projekcijah. Iz tega izhaja hitrejše sproščanje ukrepov v drugi polovici leta 2021. Kar zadeva potek pandemije, so predpostavke za mednarodno okolje v povprečju podobne (čeprav med posameznimi državami obstajajo jasne razlike). Scenarija, ki temeljita na alternativnih predpostavkah glede poteka pandemije in velikosti negativnih gospodarskih posledic, sta predstavljena v razdelku 5.

Precejšnji ukrepi denarne in javnofinančne politike, vključno z instrumentom »EU naslednje generacije«, bodo podpirali raven dohodkov in skupnega povpraševanja, preprečevali obsežno izgubo delovnih mest in stečaje ter omejevali neugodne povratne zanke med realnim gospodarstvom in finančnim sektorjem. V osnovnem scenariju se poleg ukrepov denarne politike, ki jih je ECB sprejela do presečnega datuma za projekcije, upoštevajo tudi diskrecijske javnofinančne spodbude, povezane s krizo zaradi COVID-19 in okrevanjem, vključno z ukrepi, ki se financirajo iz sklada »EU naslednje generacije«. Diskrecijske spodbude znašajo okrog 4½% BDP v letu 2021, 1½% BDP v letu 2022 in 1¼% v letu 2023 (razdelek 3). K blažitvi likvidnostnih omejitev naj bi še naprej prispevali državna poroštva za posojila in kapitalske injekcije. Obenem so nadzorne in makrobonitetne politike sprostile več kapitala bank, da lahko banke krijejo izgube in podpirajo kreditne tokove realnemu gospodarstvu. Sproščeni so bili kapitalski blažilniki, objavljeni napotki za zmanjšanje procikličnosti pri oblikovanju rezervacij in sprejeti ukrepi za ohranitev sposobnosti bank za pokrivanje izgub. Predpostavlja se, da bodo ukrepi denarne in javnofinančne politike ter politike skrbnega in varnega poslovanja v obdobju projekcij večinoma uspešno preprečevali neugodne povratne zanke med realnim gospodarstvom in finančnim sektorjem.

Okvir 1
Tehnične predpostavke o obrestnih merah, cenah primarnih surovin in deviznih tečajih

Aktualne tehnične predpostavke glede na letošnje marčne projekcije zajemajo višje dolgoročne obrestne mere, precej višje cene nafte in rahlo močnejši efektivni tečaj eura. Tehnične predpostavke o obrestnih merah in cenah surovin temeljijo na tržnih pričakovanjih, s presečnim datumom na dan 18. maja 2021. Kratkoročne obrestne mere se merijo s 3-mesečno obrestno mero EURIBOR, tržna pričakovanja pa so izpeljana iz obrestnih mer terminskih pogodb. S to metodologijo dobimo povprečno raven kratkoročnih obrestnih mer v višini –0,5% v letih 2021 in 2022 ter –0,3% v letu 2023. Tržna pričakovanja glede nominalne donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju kažejo na povprečno medletno raven v višini 0,2% za leto 2021, 0,5% za leto 2022 in 0,7% za leto 2023.[4] V primerjavi z marčnimi projekcijami so se tržna pričakovanja o kratkoročnih obrestnih merah za leto 2023 zelo malo zvišala, medtem ko so se tržna pričakovanja glede nominalne donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju zvišala za okrog 20 do 40 bazičnih točk za obdobje 2021–2023.

Kar zadeva cene primarnih surovin, se v projekcijah upoštevajo povprečna gibanja na terminskih trgih v dvotedenskem obdobju do presečnega datuma (18. maj 2021). Na podlagi tega se predpostavlja, da se bo cena surove nafte Brent, ki je leta 2020 znašala 42,3 USD za sod, v letu 2021 zvišala na 65,8 USD za sod, zatem pa naj bi se do leta 2023 znižala na 61,9 USD za sod. Ta dinamika kaže, da bodo dolarske cene nafte v primerjavi z marčnimi projekcijami v letu 2021 višje za okrog 11% in v letu 2023 za 15%. Za dolarske cene primarnih surovin razen energentov se predpostavlja, da bodo v letu 2021 zabeležile močan odboj (20 odstotnih točk večji od predvidenega v prejšnjih projekcijah), nato pa se bodo leta 2022 stabilizirale in leta 2023 znižale.

Predpostavka za dvostranske devizne tečaje je, da bodo v obdobju projekcij ostali nespremenjeni na povprečni ravni, ki je bila zabeležena v dvotedenskem obdobju do presečnega datuma (18. maj 2021). Iz tega izhaja, da bo povprečni devizni tečaj med ameriškim dolarjem in eurom v obdobju 2021–2023 na ravni 1,21 USD za euro in bo torej nespremenjen v primerjavi s predpostavkami v marčnih projekcijah. Predpostavka o efektivnem tečaju eura kaže na apreciacijo v višini 0,7% od marčnih projekcij.

Tehnične predpostavke

2 Realno gospodarstvo

Realni BDP se je v prvem četrtletju 2021 ponovno znižal. Po podatkih Eurostata se je realni BDP v prvem četrtletju znižal za 0,3%.[5] To je bilo večinoma skladno z zmanjšanjem, predvidenem v osnovni projekciji iz marca 2021. Čeprav se je pojavilo nekaj ozkih grl na strani ponudbe in so bili zajezitveni ukrepi strožji, kot je bilo predpostavljeno, je vpliv ukrepov na gospodarsko aktivnost izravnalo učenje iz dosedanjih izkušenj, saj se gospodarski subjekti še naprej prilagajajo ukrepom. Gledano v celoti je bila raven realnega BDP v prvem četrtletju 2021 5,1% nižja od ravni v zadnjem četrtletju 2019.

Graf 1

Realna rast BDP v euroobmočju

(četrtletne spremembe v odstotkih, desezonirani četrtletni podatki, prilagojeni za število delovnih dni)

Opombe: Podatki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Zaradi volatilnosti realnega BDP tekom leta 2020, ki je brez primere, je od začetka leta 2020 na grafu prikazana drugačna lestvica. Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij. V grafu niso prikazani razponi okrog osrednje projekcije. To je posledica dejstva, da standardni izračun razponov (na podlagi napak v preteklih projekcijah) v sedanjih okoliščinah ne bi zanesljivo pokazal povišane negotovosti, ki spremlja sedanje projekcije. Namesto tega sta v razdelku 5 predstavljena alternativna scenarija, ki temeljita na različnih predpostavkah glede prihodnjega poteka pandemije COVID-19, s tem povezanih zajezitvenih ukrepov in velikosti negativnih gospodarskih posledic, da bi bolje ponazorila sedanjo negotovost.

Realni BDP se bo v drugem četrtletju 2021 po pričakovanjih ponovno zvišal, kar je skladno s precejšnjim izboljšanjem kazalnikov gospodarske klime (graf 1). Številne države euroobmočja so aprila podaljšale in še dodatno zaostrile ukrepe za omejitev gibanja, vendar so se nekateri ukrepi maja že sprostili, sproščanje pa se bo najverjetneje nadaljevalo tudi junija. Podobno kot v prejšnjih četrtletjih je videti, da takšni zajezitveni ukrepi povzročajo manj motenj v predelovalnih dejavnostih (npr. indeks vodij nabave (PMI) za predelovalne dejavnosti euroobmočja se je maja zvišal na 63,1) in bolj zavirajo aktivnost v storitvenem sektorju. Vseeno pa so storitvene dejavnosti kazale znake okrevanja (tako je indeks PMI za poslovno aktivnost v storitvenem sektorju maja znašal 55,2). Oživitev aktivnosti bodo podpirali tudi ciljno usmerjeni javnofinančni ukrepi. Gledano v celoti se bo realni BDP v drugem četrtletju predvidoma povečal za 1,4% (v primerjavi z 1,3-odstotnim povečanjem v marčnih projekcijah).

Gospodarska aktivnost bo po projekcijah v drugi polovici leta 2021 zabeležila močan odboj, ko bodo zajezitveni ukrepi predvidoma sproščeni. Pričakovani odboj temelji na več predpostavkah, in sicer o hitrem sproščanju zajezitvenih ukrepov, o nadaljnjem zmanjšanju negotovosti, o okrepitvi zaupanja zaradi nadaljnjega zviševanja stopnje precepljenosti, o spodbujevalni javnofinančni in denarni politiki ter o iztekanju doslej zavrtega povpraševanja. Čeprav ga bo podpiralo nadaljnje močno okrevanje zunanjega povpraševanja, bo k odboju prispevalo predvsem okrepljeno okrevanja domačega povpraševanja, predvsem v tretjem četrtletju, ko se pričakuje postopno in obsežno ponovno odpiranje gospodarskih sektorjev. Obenem bodo po pričakovanjih popustili drugi dejavniki, ki so v prvi polovici leta omejevali gospodarsko aktivnost, vključno s pomanjkanjem mikročipov, ki je po ocenah prizadelo avtomobilski in tehnološki sektor. Poleg tega bo sklad »EU naslednje generacije«v nekaterih državah predvidoma okrepil naložbe. Realni BDP naj bi predkrizno raven presegel v prvem četrtletju 2022 (eno četrtletje prej, kot je bilo predvideno v marčnih projekcijah). V zadnjem četrtletju 2022 naj bi dosegel raven, ki bo 1,3% nižja od ravni, predvidene v projekcijah, objavljenih pred začetkom pandemije (graf 2).[6]

Graf 2

Realni BDP v euroobmočju

(verižni obseg, IV 2019 = 100)

Opombe: Podatki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij, pripravljenih junija 2021.

Tabela 1

Makroekonomske projekcije za euroobmočje

(medletne spremembe v odstotkih)

Opombe: Realni BDP in komponente, stroški dela na enoto proizvoda, sredstva za zaposlene na zaposlenega in produktivnost dela temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. V tabeli niso prikazani razponi okrog osrednje projekcije. To je posledica dejstva, da standardni izračun razponov (na podlagi napak v preteklih projekcijah) v sedanjih okoliščinah ne bi zanesljivo pokazal povišane negotovosti, ki spremlja sedanje projekcije. Namesto tega sta v razdelku 5 predstavljena alternativna scenarija, ki temeljita na različnih predpostavkah glede prihodnjega poteka pandemije COVID-19, s tem povezanih zajezitvenih ukrepov in velikosti negativnih gospodarskih posledic, da bi bolje ponazorila sedanjo negotovost.
1) Vključuje trgovinsko menjavo znotraj euroobmočja.

2) Ta podindeks temelji na ocenah dejanskega vpliva posrednih davkov. Lahko se razlikuje od Eurostatovih podatkov, ki predpostavljajo popoln in takojšen prenos posrednih davčnih sprememb v HICP.
3) Izračunano kot proračunski saldo brez prehodnih učinkov gospodarskega cikla in ukrepov, ki so v skladu z opredelitvijo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) razvrščeni kot začasni.
4) Naravnanost javnofinančne politike se meri s spremembo ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Prikazane številke so prilagojene tudi za pričakovana nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije« na strani prihodkov.

Zasebna potrošnja bo po pričakovanjih ključni dejavnik okrevanja. Po zaostrovanju in podaljšanju zajezitvenih ukrepov od jeseni 2020 se je zasebna potrošnja v prvem četrtletju 2021 ponovno precej zmanjšala, kar je močno prispevalo k upadu gospodarske aktivnosti. Zaradi šibkejšega kratkoročnega zagona trošenja gospodinjstev, predvsem na področju storitev, kjer so pogosti osebni kontakti, je raven potrošnje nižja od ravni, ki je bila v marčnih projekcijah predvidena za prvo polovico leta 2021. Potrošnja je še naprej bolj volatilna kot gibanje realnega razpoložljivega dohodka, ki je stabilno zaradi državne podpore, kar je privedlo do nadaljnjih nenadnih sprememb stopnje varčevanja. Rast zasebne potrošnje bo v drugem četrtletju predvidoma ponovno okrevala, nato pa se bo močno pospešila v drugi polovici leta 2021 – ko se bodo zajezitveni ukrepi postopoma sproščali – in v drugem četrtletju 2022 dosegla predkrizno raven. Odboj potrošnje podpirata tudi postopno zmanjševanje negotovosti in okrevanje razpoložljivega dohodka, čeprav se bodo neto javnofinančni transferji iztekali, predvsem v letu 2022. Čeprav bo zasebna potrošnja po pričakovanjih ključni dejavnik okrevanja, osnovna projekcija ne predvideva, da bo iztekanje doslej zavrtega povpraševanja v večji meri prispevalo k okrevanju, saj bo velik obseg nakopičenih presežnih prihrankov ostal večinoma neporabljen (glej okvir 2 spodaj).

Okvir 2
Gibanje stopnje varčevanja gospodinjstev in posledice za gospodarske obete v euroobmočju

Stopnja varčevanja gospodinjstev od začetka pandemije močno niha in je še vedno na visoki ravni, kar vodi v kopičenje presežnih prihrankov. Zaradi pandemije COVID-19 se je stopnja varčevanja gospodinjstev v euroobmočju strmo zvišala nad raven, zabeleženo v času pred pandemijo. Zvišanje je bilo večinoma odraz prisilnega varčevanja, ker je bila potrošnja zaradi omejitev gibanja okrnjena, predvsem pri storitvah, kjer so pogosti osebni kontakti. Nasprotno pa je razpoložljivi dohodek ostal vztrajnejši, saj ga je stabilizirala državna podpora. To se je še stopnjevalo, ker so gospodinjstva iz previdnosti varčevala bolj kot v normalnih razmerah, in sicer zaradi izjemne negotovosti, predvsem glede delovnih mest in prihodnjega dohodka. Ker se stopnja varčevanja opredeljuje s konceptom toka – če tok prihrankov ostane nad ravnijo pred krizo (za katero je bilo kot referenčna vrednost izbrano gibanje v projekcijah strokovnjakov iz decembra 2019) – se obseg prihrankov še naprej kopiči bolj kot pred krizo.[7]

V junijskih projekcijah se predpostavlja, da se bo stopnja varčevanja vrnila približno na raven pred pandemijo do sredine leta 2022, ko bodo dejavniki prisilnega in previdnostnega varčevanja izgubili pomen, nato pa bo rahlo pod to ravnijo. Takšno gibanje odraža normalizacijo tokov prihrankov, potem ko bo zdravstvena kriza uspešno končana in se bodo sprostili zajezitveni ukrepi, ki naj bi bili odpravljeni do začetka leta 2022, kar naj bi tudi vzbudilo zaupanje. V primerjavi s preteklimi vzorci, ki nakazujejo precej dolgotrajno zniževanje stopnje varčevanja nazaj na običajno raven, naj bi zelo posebna narava pandemije, vključno s sprejetjem zajezitvenih ukrepov, podpirala razmeroma hitro normalizacijo, kot je predvideno v junijskih projekcijah. Obenem se v projekcijah predpostavlja le zmerna poraba – prek potrošnje – predhodno nakopičenega presežnega obsega prihrankov, kar je razvidno iz stopnje varčevanja v spodnjem grafu, ki je rahlo nižja od gibanja pred pandemijo.

Odstopanje stopnje varčevanja gospodinjstev od gibanja, pričakovanega pred pandemijo COVID-19

(odstopanje od gibanja, predvidenega v projekcijah strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2019, v odstotnih točkah)

Viri: simulacije ECB-BASIR, projekcije strokovnjakov Eurosistema in izračuni ECB.
Opomba: Obe črti kažeta odstopanje predvidene stopnje varčevanja od projekcij strokovnjakov iz decembra 2019, ki so bile izbrane za referenčno gibanje pred pandemijo. Projekcije iz decembra 2019 so od leta 2022 podaljšane do leta 2023, in sicer s povprečno stopnjo rasti nominalnega razpoložljivega dohodka in zasebne potrošnje. Pri modelu ECB-BASIR se projekcije iz junija 2021 upoštevajo do prvega četrtletja 2021.

Za spremembo obsega nakopičenih presežnih prihrankov bo potrebno najti ravnovesje med več nasprotujočimi dejavniki. Po eni strani je bilo zvišanje stopnje varčevanja v času omejitev gibanja v veliki meri odraz neprostovoljnih prihrankov, ki se bodo po pričakovanjih zmanjšali in se deloma porabili za potrošnjo, ko se bodo zajezitveni ukrepi sprostili.[8] K temu bi lahko prispevalo dejstvo, da je večina dodatnih prihrankov predvsem v obliki bančnih vlog, ki so zelo likvidne in jih je zato mogoče zlahka uporabiti za potrošnjo. Ob zmanjševanju negotovosti bi se lahko potrošilo tudi nekaj previdnostih prihrankov. Po drugi strani pa je videti, da večje zmanjševanje obsega presežnih prihrankov za namene potrošnje ni verjetno zaradi koncentracije prihrankov v gospodinjstvih z visokim dohodkom, ki imajo v primerjavi z gospodinjstvi z nizkim dohodkom nižjo mejno nagnjenostjo k trošenju dohodka ali premoženja.[9], [10] Poleg tega bi bilo določen del povečanja, povezan s previdnostjo, lahko težko obrniti, ker bi gospodinjstva lahko pričakovala, da se bodo v prihodnosti zvišali davki, da se zmanjša breme javnega dolga, ki se je zaradi pandemije precej zvišal. Takšni učinki bi bili lahko bolj razširjeni v državah z manj fiskalnega manevrskega prostora, z višjo zadolženostjo javnega sektorja in z ranljivostmi v podjetniškem sektorju, kar je povezano z manj ugodnimi obeti glede dohodka in zaposlitve. Namesto da gospodinjstva potrošijo presežen obseg prihrankov, bi jih lahko še naprej imela v obliki bančnih vlog ali pa jih vlagala v drugo premoženje, tako finančno kot nefinančno (kot so na primer nepremičnine), ali pa bi z njimi odplačala dolg. Ker je sedanjo krizo v glavnem povzročilo zmanjšanje potrošnje storitev, bi bil obseg doslej zavrtega povpraševanja lahko manjši, čeprav bi se to do neke mere lahko izravnalo, če potrošnjo storitev zamenja potrošnja trajnih proizvodov.

Gledano v celoti ravnotežje dejavnikov nakazuje omejen manevrski prostor za zmanjševanje obsega nakopičenih presežnih prihrankov za namene potrošnje, ko se bo omejevanje socialnih stikov sprostilo. Vseeno pa hitrost in obseg predvidene normalizacije stopnje varčevanja spremlja precejšnja negotovost. Takšna negotovost je posledica dejstva, da se v preteklosti še nikoli ni nakopičila tako ogromna količina prihrankov, in morebitne spremembe potrošniških navad gospodinjstev, ki bi jo lahko povzročila kriza. Navzkrižna primerjava z uporabo modela ECB-BASIR,[11] ki omogoča odraz trenutnih razmer, saj eksplicitno zajame mehanizme povratnih informacij med pandemijo in makroekonomskimi gibanji, nakazuje hitrejše kratkoročno znižanje stopnje varčevanja. Vendar pa model ne kaže na veliko zmanjšanje presežnih prihrankov, temveč nakazuje, da bo raven stopnje varčevanja v letih 2022 in 2023 ostala nad predkriznim gibanjem in se bo osnovni projekciji približala šele konec leta 2023.

Stanovanjske naložbe se bodo po pričakovanjih vrnile na raven pred pandemijo že v drugem četrtletju 2021. Stanovanjske naložbe so se v prvem četrtletju 2021 zmerno zvišale in so bile le rahlo nižje od ravni pred pandemijo. Kar zadeva prihodnje obdobje, naj bi stanovanjske naložbe podpirali pričakovana rast cen stanovanj, ki bo presegla stanovanjske stroške in tako ustvarila učinke pozitivnega Tobinovega kvocienta q, odboj razpoložljivega dohodka in zaupanje potrošnikov. Poleg tega bo nekaj nakopičenih presežnih prihrankov predvidoma porabljenih za stanovanjske naložbe. Po začetni okrepljeni rasti bodo stanovanjske naložbe v preostanku leta 2021 po pričakovanjih še naprej močno okrevale, nato pa se bodo v preostanku obdobju projekcij postopoma vrnile k zmernejši stopnji rasti.

Podjetniške naložbe naj bi ostale vztrajne in v letu 2021 znatno okrevale, predkrizno raven pa naj bi dosegle do konca leta. Podjetniške naložbe so v drugi polovici leta 2020 zabeležile precejšen odboj in tako delno okrevale s šibke ravni v prvi polovici leta. Dinamika rasti je bila v prvi polovici leta 2021 najverjetneje nekoliko umirjena zaradi splošno šibke gospodarske aktivnosti in prostih zmogljivosti. Močnejše okrevanje se bo predvidoma razvilo v drugi polovici leta 2021, ko bosta svetovno in domače povpraševanje okrevala in se bo rast dobička izboljšala, podpirali pa ga bodo tudi ugodni pogoji financiranja in pozitiven vpliv sklada »EU naslednje generacije« na podjetniške naložbe. Vseeno pa bo zvišanje bruto zadolženost nefinančnih družb med pandemijo predvidoma omejevalo rast podjetniških naložb v obdobju projekcij, ne glede na obsežna imetja gotovine, ker morajo podjetja ponovno vzpostaviti zdrave bilance.

Okvir 3
Mednarodno okolje

Svetovna gospodarska aktivnost je po prelomu leta še naprej okrevala, čeprav se je pandemija zaostrila. Medtem ko se je izkazalo, da je bila svetovna realna rast BDP (brez euroobmočja) v zadnjem četrtletju 2020 nekoliko močnejša, kot je bilo predvideno v marčnih projekcijah, je bilo svetovno gospodarstvo ob vstopu v letošnje leto šibkejše, ker so vlade v razvitih gospodarstvih zaradi ponovnega naraščanja števila okužb v začetku leta 2021 zaostrile zajezitvene ukrepe. Pandemija se je veliko bolj zaostrila v nastajajočih tržnih gospodarstvih. Nasprotno pa je v Združenem kraljestvu in ZDA hitro cepljenje pripomoglo k zmanjšanju števila smrtnih žrtev COVID-19 v teh državah, kar je utrlo pot večjemu sproščanju zajezitvenih ukrepov. Anketni podatki za april so pokazali, da je okrevanje v razvitih gospodarstvih pridobilo precejšen zagon, pri čemer je gospodarska aktivnost v storitvenih dejavnostih presegla močno rast v predelovalnih dejavnostih. To je nakazovalo, da se bo okrevanje razširilo na vse več sektorjev in bo tako vse bolj okrepljeno.

Velika javnofinančna spodbuda, ki jo je odobrila Bidnova administracija in ni bila vključena v marčne projekcije, bo v ZDA spodbudila okrevanje, ki sicer že poteka, nekaj pozitivnih učinkov pa se bo prelilo tudi v svetovno gospodarstvo. Ameriški reševalni načrt v skupnem obsegu 1,9 bilijona EUR (8,9% BDP) vključuje podaljšanje nadomestil za brezposelnost, dodatna enkratna izplačila gospodinjstvom in povečanje izdatkov lokalnih in državnih oblasti za zdravstveno varstvo in izobraževanje. Ukrepi, ki podpirajo dohodek, bodo po projekcijah v prihodnjih četrtletjih spodbudili zasebno potrošnjo. Medtem je Bidnova administracija napovedala dva dodatna načrta, ki sta prav tako vključena v projekcije, čeprav je njun vpliv na gospodarsko aktivnost manjši od vpliva ameriškega reševalnega načrta.

Kljub popravku navzgor v ZDA so se obeti za rast svetovnega gospodarstva v primerjavi z marčnimi projekcijami spremenili le malo, medtem ko so se projekcije za svetovno trgovinsko menjavo nekoliko izboljšale. Svetovni BDP (brez euroobmočja) se bo po projekcijah letos zvišal za 6,2%, nato pa se bo v letu 2022 upočasnil na 4,2% in v letu 2023 na 3,7%. To je odraz medsebojnega vpliva več dejavnikov, med drugim poslabšanja pandemije v razvitih gospodarstvih na začetku letošnjega leta in v nastajajočih tržnih gospodarstvih v zadnjem času[12] ter makroekonomskega učinka velike javnofinančne spodbude v ZDA in vse boljših obetov v drugih razvitih gospodarstvih zaradi hitrega cepljenja. Medtem ko je svetovna gospodarska aktivnost konec leta 2020 presegla raven pred pandemijo, naj bi v obdobju projekcij ostala nižja od dinamike, predvidene v projekcijah strokovnjakov iz decembra 2019.

Zaradi izboljšanih obetov za ključne trgovinske partnerice je bilo zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja močnejše. Po projekcijah se bo letos zvišalo za 8,6% in za 5,2% oziroma 3,4% v obdobju 2022–2023, kar je v primerjavi z marčnimi projekcijami izboljšanje za vsa tri leta. Ti popravki odražajo predvsem večje povpraševanje iz ZDA in Združenega kraljestva, kot je bilo predhodno predvideno.

Svetovno okrevanje po krizi zaradi pandemije po projekcijah ostaja neenakomerno. V razvitih gospodarstvih zunaj euroobmočja se bo okrevanje po pričakovanjih nadaljevalo nemoteno, gospodarska aktivnost pa naj bi dinamiko, predvideno pred pandemijo, dosegla tekom naslednjega leta, predvsem zaradi ZDA. Na Kitajskem, ki jo je pandemija prizadela najprej, a je zaradi močne podpore ekonomskih politik okrevala najhitreje, se je realna rast BDP že konec lanskega leta vrnila k predkrizni dinamiki. Nasprotno pa bo okrevanje v drugih nastajajočih tržnih gospodarstvih po projekcijah šibko. Nedavno naraščanje števila okužb in morebitne zamude pri cepljenju bi lahko to razhajanje še povečale.

Mednarodno okolje

(medletne spremembe v odstotkih)

1) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza.
2) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza v trgovinskih partnericah euroobmočja.

V letu 2021 se zaradi močne rasti izvoza pričakuje velik pozitiven prispevek neto trgovinske menjave, medtem ko pospeševanje uvoza nakazuje, da bo nato prispevek večinoma nevtralen. Do zdaj je v letu 2021 potek pandemije negativno vplival na domače povpraševanje, kar je zaviralo uvoz, ki se bo letos predvidoma povečal manj kot izvoz. Trgovinsko menjavo v euroobmočju je v prvem četrtletju 2021 zavirala negotovost glede vztrajnega začasnega nazadovanja, povezanega z novimi trgovinskimi pogoji z Združenim kraljestvom, z ozkimi grli v svetovnem logističnem sektorju in z omejitvami na strani ponudbe – predvsem v panogi polprevodnikov. Pozitivna vrzel med trgovino na področju predelovalnih in storitvenih dejavnosti se bo letos predvidoma zmanjšala, prvi kazalniki pa kažejo na postopno oživitev potovalnih storitev v drugem četrtletju. Delež na izvoznih trgih bo po pričakovanjih dokončno okreval konec leta 2022 in se srednjeročno stabiliziral okrog vrednosti pred pandemijo, medtem ko bo v državah, ki so bolj odvisne od izvoza potovanj, ostal nekoliko oslabljen. Obenem pa naj bi bila rast uvoza močnejša, ko je mogoče napovedati na podlagi domačega povpraševanja. To je posledica velikega deleža uvoza v izvozu in močnega uvoza storitev turizma v nekaterih severnih državah euroobmočja.

Stopnja brezposelnosti bo tekom leta 2021 predvidoma ostala večinoma nespremenjena, nato pa se bo do konca leta 2023 vrnila na predkrizno raven. Krčenje rasti zaposlenosti v prvem četrtletju 2021, povezano s podaljšanjem ukrepov za omejitev gibanja in s tem povezanim upadom gospodarske aktivnosti, je privedlo do zvišanja brezposelnosti. Predpostavlja se, da se bo ob spodbudi močnega okrevanja po pandemiji velik delež delavcev, vključenih v programe za ohranitev delovnih mest, vrnil k redni obliki zaposlitve. Zato bo stopnja brezposelnosti v preostanku leta 2021 po pričakovanjih precej stabilna, nato pa se bo tekom naslednjih dveh let postopoma zniževala in do konca leta 2023 dosegla 7,3%.

Rast produktivnosti dela na zaposlenega bo po projekcijah okrevala od drugega četrtletja 2021. Produktivnost dela na zaposlenega se je v prvem četrtletju 2021 ponovno zmanjšala zaradi strožjih zajezitvenih ukrepov in s tem povezane vključenosti delavcev v programe za ohranitev delovnih mest. Rast produktivnosti dela na zaposlenega bo po projekcijah v drugem četrtletju 2021 okrevala, dosegla najvišjo vrednost v tretjem četrtletju 2021, nato pa se bo postopno umirila.

V primerjavi z marčnimi projekcijami je bila realna rast BDP za leti 2021 in 2022 popravljena navzgor. Rast za drugo polovico leta 2021 je bila popravljena navzgor, predvsem v tretjem četrtletju. To odraža pričakovanje hitrejšega sproščanja zajezitvenih ukrepov, ki je povezano z vse hitrejšim napredkom pri cepljenju, z dodatno javnofinančno podporo in s ponovno oceno posledic, ki jih bo imel iztek zavrtega domačega povpraševanja ob ponovnem odprtju gospodarskih sektorjev. S tem je mogoče pojasniti večino popravkov medletne stopnje rasti za leto 2021 in predvsem za leto 2022, pri čemer so popravki za leto 2022 v celoti posledica učinkov prenosa. Vpliv predpostavk je večinoma nevtralen, saj pozitivne učinke na rast, ki jo podpirajo predpostavke o močnejšem zunanjem povpraševanju, v veliki meri odtehta negativen vpliv višjih cen nafte in odprave dodatnih, a začasnih ukrepov javnofinančne podpore po izteku letošnjega leta.

3 Javnofinančni obeti

Javnofinančna politika v letu 2021 še naprej prispeva k zmanjševanju makroekonomskih posledic pandemije COVID-19 in spodbuja okrevanje. Po ocenah so izredne javnofinančne spodbude v odziv na pandemijo v letu 2020 znašale dobre 4% BDP. Ker so se omejitve gibanja nadaljevale tudi v letu 2021, so vlade podaljšale interventne ukrepe, jih postopoma okrepile oziroma sprejele nove podporne ukrepe. Diskrecijske spodbude, povezane s krizo, po ocenah v letu 2021 znašajo skoraj 4½% BDP (približno 1¼ odstotne točke več kot v marčnih projekcijah). Večina dodatnih ukrepov je začasnih in se bodo predvidoma iztekli v letu 2022. Nekateri ukrepi so bili dodatno podaljšani in skupaj z drugimi ukrepi za okrevanje, vključno s porabo, financirano iz sklada »EU naslednje generacije«,[13] naj bi pomenili letne spodbude v znesku okrog 1½% BDP v letu 2022 in 1¼% BDP v letu 2023. Večino interventne podpore v letu 2021 predstavljajo dodatni odhodki v obliki subvencij in transferjev podjetjem, med drugim tudi v okviru programov za ohranitev delovnih mest. Ukrepi v kategoriji »državna potrošnja« so večinoma rezultat višjih izdatkov za zdravstvo, vključno s plačami, ki so povezani s cepljenjem. Na strani prihodkov so ukrepi povezani z znižanjem neposrednih in posrednih davkov.[14] Dodatne javne naložbe, ki so bile leta 2020 sicer skromne, imajo od leta 2021 večji delež v svežnjih spodbud, predvsem zaradi pričakovanih ukrepov, ki se financirajo iz sklada »EU naslednje generacije«. Po prilagoditvi za nepovratna sredstva iz omenjenega sklada na strani prihodkov, ki znašajo približno 0,6% BDP na leto, naj bi bila naravnanost javnofinančne politike[15] v letu 2021 ekspanzivna, leta 2022 naj bi se zaostrila, leta 2023 pa naj bi ostala približno nevtralna.

Proračunski primanjkljaj v euroobmočju naj bi se v letu 2021 nekoliko zmanjšal, od leta 2022 dalje pa naj bi bilo zmanjševanje večje, medtem ko naj bi dolg v euroobmočju dosegel najvišjo raven v letu 2021.[16] Rahlo zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v letu 2021 je posledica nekoliko boljše ciklične komponente in nižjih plačil obresti. To več kot odtehta dodatne spodbujevalne ukrepe, ki jih na strani prihodkov ne krijejo nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije«. Občutno izboljšanje proračunskega salda v letu 2022 je predvsem posledica odprave večine interventnih spodbujevalnih ukrepov, povezanih s krizo, in veliko ugodnejše ciklične komponente. V letu 2023 pa se bo ob večinoma nevtralno naravnani javnofinančni politiki in boljših cikličnih razmerah skupni proračunski saldo predvidoma še dodatno izboljšal na −2,6% BDP. Plačila obresti se bodo v obdobju projekcij predvidoma še naprej zniževala in bodo leta 2023 dosegla 1,1% BDP. Javni dolg v euroobmočju bo po projekcijah leta 2021 dosegel najvišjo stopnjo, in sicer 99% BDP, nato pa se bo rahlo znižal. Znižanje v obdobju 2022–2023 je predvsem odraz ugodnih razlik med obrestno mero in stopnjo rasti, ki več kot izravnajo nadaljnji, a vse nižji primarni primanjkljaj. V primerjavi z marčnimi projekcijami sta bila proračunski primanjkljaj in dolg v euroobmočju popravljena navzgor, zlasti za leto 2021, in sicer zaradi dodatnih spodbujevalnih ukrepov. Večji popravek javnega dolga v letu 2021 je mogoče pojasniti z baznimi učinki iz leta 2020, ki so povezani z višjo prilagoditvijo med primanjkljajem in dolgom, kot je bilo sprva napovedano. To je med drugim posledica prerazvrstitve nekaterih ukrepov podpore zasebnemu sektorju v račune države v nekaterih državah.

4 Cene in stroški

Po projekcijah se bo inflacija v letu 2021 precej zvišala, nato bo na začetku leta 2022 ponovno upadla, v preostalem obdobju projekcij pa bo ostala približno nespremenjena (graf 3). Skupna inflacija naj bi v letu 2021 v povprečju znašala 1,9%, pri čemer bo v zadnjem četrtletju dosegla najvišjo vrednost (2,6%), nato pa naj bi se v letu 2022 znižala na 1,5%, v letu 2023 pa na 1,4%. Grba v gibanju skupne inflacije v letu 2021 je posledica začasnih dejavnikov, ki potiskajo inflacijo navzgor, kot so odprava znižanja stopnje DDV v Nemčiji, odboj stopnje inflacije v skupini energentov ob velikih baznih učinkih ter povečanje vhodnih stroškov zaradi motenj v dobavnih verigah. Spremembe uteži pomenijo določeno volatilnost v gibanju inflacije v letu 2021, vendar naj bi imele v povprečju tekom leta le majhen vpliv na zniževanje inflacije. Medtem ko naj bi se omenjeni začasni dejavniki na začetku leta 2022 iztekli, medsebojno izravnana gibanja glavnih komponent indeksa HICP v obdobju projekcij nakazujejo večinoma nespremenjeno inflacijo, vendar z rahlim zvišanjem med letom 2023. Zaradi predvidenega gospodarskega okrevanja in zmanjšanja neizkoriščenega gospodarskega potenciala naj bi se inflacija brez energentov in hrane postopno zvišala z 1,1% v letu 2021 na 1,4% v letu 2023. Pritiski na rast cen zaradi povečanega povpraševanja, ki bodo na splošno sicer ostali oslabljeni, naj bi v obdobju projekcij odtehtali vse manjše cenovne pritiske, ki izhajajo iz neugodnih dejavnikov na ponudbeni strani, povezanih s pandemijo in zajezitvenimi ukrepi. Temeljna gibanja cen življenjskih potrebščin naj bi poganjali povečani domači stroškovni pritiski, medtem ko naj bi se gibanja zunanjih cenovnih pritiskov v obdobju projekcij umirila. Inflacija v skupini hrane naj bi se v obdobju projekcij ravno tako nekoliko povečala. Cenovni pritiski iz teh dveh komponent indeksa HICP, ki zmerno naraščajo in potiskajo skupno inflacijo navzgor, bodo v letih 2022 in 2023 večinoma izravnani s predvidenim znižanjem inflacije v skupini energentov, ki je povezano z navzdol nagnjeno krivuljo terminskih cen nafte.

Stroški dela na enoto proizvoda naj bi v obdobju projekcij prispevali k povečanju domačih stroškovnih pritiskov. Po visoki rasti v letu 2020 zaradi strmega padca produktivnosti dela naj bi stroške dela na enoto proizvoda v letu 2021 zaviral ponoven porast produktivnosti dela, nato pa naj bi stroški dela do leta 2023 postopoma okrevali in se povečali. Medtem ko v obdobju krize skokovita gibanja produktivnosti dela vplivajo na gibanje stroškov dela na enoto proizvoda, je bila velikim nihanjem izpostavljena tudi rast sredstev za zaposlene na zaposlenega, k čemur so prispevali programi za ohranitev delovnih mest. S temi programi se je ohranjala zaposlenost, vendar za vključene zaposlene to pomeni tudi znižanje plač. To je v letu 2020 potisnilo medletno stopnjo rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega navzdol, medtem ko naj bi v letu 2021 privedlo do odboja. Ko bodo trgi dela v obdobju projekcij postopoma okrevali in se bo vpliv teh programov zmanjšal, naj bi se gibanje sredstev za zaposlene na zaposlenega normaliziralo, pri čemer naj bi medletna rast v letu 2023 znašala 2,4%.

Nihanja stroškov dela na enoto proizvoda naj bi v veliki meri absorbirale profitne marže. Profitne marže so se leta 2020 znižale v skladu z njihovo prociklično naravo, vendar so ostale veliko bolj vztrajne, kot bi bilo mogoče sklepati iz zmanjšanja gospodarske aktivnosti, saj so jih stabilizirali programi za ohranitev delovnih mest. Podjetja v euroobmočju si običajno prizadevajo, da bi v zgodnjih fazah recesije obdržala delavce, čeprav gre to na račun nižjih profitnih marž. Takšni pritiski na zniževanje profitnih marž so bili ublaženi z vladnimi programi podpore za plače. Gledano v celoti naj bi profitne marže absorbirale gibanja stroškov dela na enoto proizvoda in nekoliko pozitivno prispevale k inflacijskim pritiskom v letu 2023.

Graf 3

HICP v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih)

Opombe: Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij. V grafu niso prikazani razponi okrog osrednje projekcije. To je posledica dejstva, da standardni izračun razponov (na podlagi napak v preteklih projekcijah) v sedanjih okoliščinah ne bi zanesljivo pokazal povišane negotovosti, ki spremlja sedanje projekcije. Namesto tega sta v razdelku 5 predstavljena alternativna scenarija, ki temeljita na različnih predpostavkah glede prihodnjega poteka pandemije COVID-19, s tem povezanih zajezitvenih ukrepov in velikosti negativnih gospodarskih posledic, da bi bolje ponazorila sedanjo negotovost.

Dinamika uvoznih cen bo po pričakovanjih pod močnim vplivom gibanja cen nafte in primarnih surovin razen energentov, vendar bo proti koncu obdobja projekcij tudi posledica zmernih zunanjih cenovnih pritiskov. Po zelo negativni stopnji rasti v letu 2020 naj bi uvozne cene v letu 2021 zabeležile visoko pozitivno stopnjo rasti – predvsem zaradi zvišanja cen nafte in primarnih surovin razen energentov, pa tudi povečanja vhodnih stroškov, ki je povezano s pomanjkanjem na strani ponudbe – nato pa se bo ta stopnja do leta 2023 izrazito umirila. Poleg znižanja cen nafte in primarnih surovin razen energentov naj bi v obdobju projekcij ostala umirjena tudi splošna svetovna cenovna dinamika, kar bo prispevalo k zmernim zunanjim cenovnim pritiskom v prihodnje.

V primerjavi z letošnjimi marčnimi projekcijami je bila napoved inflacije popravljena navzgor za 0,4 odstotne točke za leto 2021 in za 0,3 odstotne točke za leto 2022, medtem ko za leto 2023 ostaja nespremenjena. K popravkom skupne inflacije navzgor v prvih dveh letih obdobja projekcij prispevajo vse tri glavne komponente indeksa HICP. Inflacija brez energentov in hrane je bila v celotnem obdobju projekcij popravljena navzgor, in sicer zaradi bolj pozitivnih gibanj pri merilih neizkoriščenega gospodarskega potenciala, kot je bilo predvideno v marčnih projekcijah, ter zaradi določenih navzgor delujočih dejavnikov, ki izhajajo iz naraščanja svetovnih inflacijskih pritiskov in predpostavk – zlasti zaradi cen nafte. S predpostavkami o cenah nafte je mogoče pojasniti tudi nedavne presenetljivo visoke vrednosti in opazen popravek inflacije v skupini energentov navzgor – zlasti v prvih dveh letih obdobja projekcij. Obenem je mogoče nekoliko boljše inflacijske obete v skupini hrane v primerjavi z marčnimi projekcijami pojasniti z nepričakovanimi rahlo višjimi vrednostmi, ki so verjetno povezane z začasnimi vremenskimi vplivi, in z višjim gibanjem cen prehrambenih surovin, kot je bilo predvideno.

Okvir 4
Napovedi drugih institucij

Napovedi za euroobmočje pripravljajo tudi druge mednarodne organizacije in zasebne institucije. Te napovedi niso popolnoma primerljive niti med seboj niti s projekcijami strokovnjakov Eurosistema, saj so bile dokončane v različnih časovnih obdobjih. Verjetno temeljijo tudi na različnih predpostavkah glede prihodnjega poteka pandemije COVID-19. Poleg tega te napovedi uporabljajo drugačne metode za izpeljavo predpostavk o javnofinančnih, finančnih in zunanjih spremenljivkah, vključno s cenami nafte in drugih primarnih surovin. Razlikujejo se tudi glede metode prilagoditve za število delovnih dni (glej tabelo).

Primerjava nedavnih napovedi realne rasti BDP in inflacije za euroobmočje

(medletne spremembe v odstotkih)

Viri: OECD Economic Outlook 109, maj 2021; MJEconomics za Euro Zone Barometer, 20. maj 2021, podatki za leto 2023 so iz letošnje aprilske ankete; napovedi Consensus Economics, 13. maj 2021, podatki za leto 2023 so iz letošnje aprilske ankete; Evropska komisija, pomladanska napoved 2021; anketa ECB o napovedih drugih strokovnjakov (Survey of Professional Forecasters) za drugo četrtletje 2021, izvedena med 31. marcem in 12. aprilom; Mednarodni denarni sklad (MDS), World Economic Outlook, 6. april 2021.
1) Makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema navajajo medletne stopnje rasti, ki so prilagojene za število delovnih dni, medtem ko Evropska komisija in MDS objavljata medletne stopnje rasti, ki niso prilagojene za število delovnih dni v letu. Druge napovedi ne navajajo, ali temeljijo na podatkih, ki so prilagojeni za število delovnih dni v letu ali ne. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. V tabeli niso prikazani razponi okrog osrednje projekcije. To je posledica dejstva, da standardni izračun razponov (na podlagi napak v preteklih projekcijah) v sedanjih okoliščinah ne bi zanesljivo pokazal povišane negotovosti, ki spremlja sedanje projekcije. Namesto tega sta v razdelku 5 predstavljena alternativna scenarija, ki temeljita na različnih predpostavkah glede prihodnjega poteka pandemije COVID-19 in s tem povezanih zajezitvenih ukrepov, da bi bolje ponazorila sedanjo negotovost.

Letošnje junijske projekcije so bolj optimistične kot druge napovedi gospodarske rasti in inflacije za leti 2021 in 2022, za leto 2023 pa so večinoma skladne z njimi. Pri drugih institucijah in napovedovalcih iz zasebnega sektorja so spremembe v realnem BDP v letu 2022 v primerjavi z letom 2019 višje od 1,2% v napovedih MDS do 1,7% v napovedih Evropske komisije, medtem ko so junijske projekcije strokovnjakov Eurosistema znatno nad tem razponom, saj so višje za 2,1%. Kar zadeva inflacijo, so junijske projekcije višje tako za leto 2021 kot tudi za leto 2022, in sicer predvsem zaradi višje pričakovane inflacije v bolj volatilnih komponentah, medtem ko so za leto 2023 skladne z napovedmi MDS in nekoliko nižje od drugih napovedi.

5 Alternativna scenarija gospodarskih obetov v euroobmočju

Ker prihodnji potek pandemije COVID-19 in njene gospodarske posledice spremlja precejšnja negotovost, smo pripravili dva scenarija, ki predstavljata alternativo osnovnemu scenariju v junijskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema in kažeta verjetne vplive pandemije COVID-19 na gospodarstvo v euroobmočju.

Po blagem scenariju bo zdravstvena kriza razrešena do konca leta 2021, gospodarske izgube pa bodo začasne, medtem ko zaostreni scenarij predpostavlja dolgotrajnejšo zdravstveno krizo in trajne izgube gospodarskega potenciala. Blagi scenarij v primerjavi z osnovnim scenarijem predvideva hitrejše uvajanje cepljenja, večjo pripravljenost javnosti za cepljenje in večjo učinkovitost cepiv, med drugim tudi proti novim različicam virusa. To bi omogočilo hitrejše sproščanje zajezitvenih ukrepov in njihovo postopno odpravljanje do konca leta 2021.[17] Učinkovitejši ukrepi javnih organov in gospodarskih subjektov bi dodatno omejili gospodarske stroške zajezitvenih ukrepov, kar bi spodbudilo večje zaupanje ter hitrejše okrevanje od pričakovanega v sektorju potovanj in turizma. Nasprotno pa zaostreni scenarij predvideva možnost ponovnega izbruha pandemije v prihodnjih mesecih s pojavom bolj nalezljivih različic virusa, s čimer bi se zmanjšala tudi učinkovitost cepiv, medtem ko bi nekateri zajezitveni ukrepi veljali do sredine leta 2023, kar bi zaviralo gospodarsko aktivnost.[18] Zaostreni scenarij v primerjavi z osnovnim scenarijem predvideva večje negativne gospodarske posledice, ki bi jih dodatno zaostrila povečana plačilna nesposobnost in poslabševanje kreditne sposobnosti posojilojemalcev, kar bi negativno vplivalo na pričakovane izgube in kapitalske zahteve v bankah ter posledično na ponudbo kreditov zasebnemu sektorju. Obenem se celo v zaostrenem scenariju predpostavlja, da denarna in javnofinančna politika ter politika skrbnega in varnega poslovanja uspešno zajezijo širjenje zelo hudih negativnih finančnih posledic. Približno podobna zgodba določa scenarija o svetovnem gospodarstvu, pri čemer naj bi bilo zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja konec leta 2023 po blagem scenariju približno 12% nad predkrizno ravnijo oziroma približno 2% nad to ravnijo po zaostrenem scenariju v primerjavi z 9% po osnovnem scenariju.

Tabela 2

Alternativna makroekonomska scenarija za euroobmočje

(medletne spremembe v odstotkih, odstotek delovne sile)

Opombe: Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije.

Po blagem scenariju bi realni BDP močno oživil in dosegel predkrizno raven že v tretjem četrtletju 2021, medtem ko bi po zaostrenem scenariju to raven dosegel šele konec leta 2023 (graf 4). Po blagem scenariju naj bi bil odboj v drugem in tretjem četrtletju 2021 znatno močnejši (2,5% oziroma 4,1%),[19] v preostalem delu leta pa naj bi se gospodarska aktivnost še okrepila, k čemur bi prispevalo predpostavljeno hitro uvajanje cepljenja, kar bi dodatno spodbudilo zaupanje. Gospodarska aktivnost bi se zato že v tretjem četrtletju 2021 vrnila na raven pred pandemijo, do sredine leta 2022 pa bi bila nad ravnijo, predvideno v predkriznih projekcijah iz decembra 2019. Po zaostrenem scenariju bi se gospodarska aktivnost v drugem in tretjem četrtletju povečala skromneje (0,6% oziroma 1,3%), nato pa bi se nadaljevalo zmerno okrevanje. Gospodarska rast naj bi ostala umirjena do začetka leta 2022, in sicer zaradi zgolj postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov, razmere pa naj bi še dodatno zaostrovali dokaj slabo učenje iz dosedanjih izkušenj v prihodnosti, nadaljnja negotovost in mehanizmi širjenja negativnih finančnih posledic, ki bi jih le delno ublažili podporni ukrepi politik. Po zaostrenem scenariju je gospodarska rast, ki bo nekoliko višja kot v osnovnem scenariju, napovedana od druge polovice leta 2022 dalje, ko bo potencial dohitevanja večji, prilagajanje novemu okolju pa uspešno. S tem bi bile do konca obdobja projekcij nadoknadene vse izgube realnega BDP v primerjavi s predkrizno ravnijo.

Graf 4

Alternativna scenarija o gibanju realnega BDP in inflacije v euroobmočju

(verižni obseg, IV 2019 = 100 (graf na levi strani); medletna sprememba v odstotkih (graf na desni strani))

Opomba: Podatki o realnem BDP so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije.

Inflacija bi kratkoročno oživila v obeh scenarijih, zatem pa je razhajanje večje zaradi razlik v ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem. To je posledica dejstva, da ključna gonila kratkoročnega zviševanja inflacije v osnovnem scenariju (tj. predpostavke o cenah nafte, bazni učinki v skupini energentov, ozka grla v ponudbi in vpliv odprave začasnega znižanja DDV v Nemčiji) veljajo enako tudi za oba alternativna scenarija. Srednjeročno naj bi bil neizkoriščeni gospodarski potencial po zaostrenem scenariju večji kot po blagem scenariju. Zaradi tega naj bi inflacija v letu 2023 znašala 1,7% po blagem scenariju v primerjavi z 1,1% po zaostrenem scenariju.

Trgi dela naj bi po blagem scenariju hitro okrevali, saj naj bi politikam v veliki meri uspelo preprečiti učinke histereze, ki so v zaostrenem scenariju le delno zajezeni. Po blagem scenariju bi bila stopnja brezposelnosti najvišja leta 2021, do sredine leta 2022 pa bi se vrnila na predkrizno raven. Nasprotno pa se stopnja brezposelnosti po zaostrenem scenariju v obdobju projekcij ne bi vrnila na predkrizno raven ter naj bi ostala znatno višja zaradi večjega potrebnega prerazporejanja po sektorjih. To opozarja na tveganje povečanja brezposelnosti, povezano z morebitnimi stečaji in ranljivostmi v podjetjih, pa tudi na potencialne učinke histereze.

Okvir 5
Analiza občutljivosti

Projekcije v veliki meri temeljijo na tehničnih predpostavkah, ki se nanašajo na gibanje nekaterih ključnih spremenljivk. Nekatere od teh spremenljivk lahko močno vplivajo na projekcije za euroobmočje, zato nam analiza občutljivosti projekcij na alternativna gibanja temeljnih predpostavk lahko pomaga pri analizi tveganj, ki spremljajo projekcije.

Namen te analize občutljivosti je oceniti posledice alternativnih gibanj cen nafte. Tehnične predpostavke o gibanju cen nafte, ki so uporabljene v osnovnem scenariju in so izpeljane iz terminskih cen nafte, napovedujejo opazno zniževanje cen nafte, tako da bi cena za sod surove nafte Brent v obdobju projekcij upadla za približno 5,9%. Analizirani sta dve alternativni gibanji cen nafte. Prvo temelji na 25. centilu porazdelitve gostote verjetnosti cene nafte, kot izhaja iz opcij, na dan 18. maja 2021, ki je presečni datum za tehnične predpostavke. To gibanje nakazuje postopno zniževanje cen nafte na 44,7 USD za sod v letu 2023, kar je za 27,8% nižje od predpostavke za to leto v osnovnem scenariju. Glede na povprečje rezultatov iz različnih makroekonomskih modelov bi to gibanje povzročilo majhno zvišanje realne rasti BDP (okrog 0,1 odstotne točke v letih 2022 in 2023), inflacija pa bi bila v letu 2021 nižja za 0,2 odstotne točke, v letu 2022 za 0,6 odstotne točke in v letu 2023 za 0,3 odstotne točke. Drugo gibanje temelji na 75. centilu iste porazdelitve in nakazuje zvišanje cen nafte na 80,4 USD za sod v letu 2023, kar je za 29,8% višje od predpostavke za to leto v osnovnem scenariju. To gibanje bi pomenilo zvišanje inflacije, ki bi bila v letu 2021 višja za 0,1 odstotne točke, v letu 2022 za 0,5 odstotne točke in v letu 2023 za 0,4 odstotne točke, medtem ko bi bila realna rast BDP rahlo nižja (za 0,1 odstotne točke v letih 2022 in 2023).

© Evropska centralna banka, 2021

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0

Spletno mesto www.ecb.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).

HTML ISSN 2529-4822, QB-CF-21-001-SL-Q

  1. Presečni datum za tehnične predpostavke, kot so cene nafte in devizni tečaji, je 18. maj 2021 (okvir 1). Makroekonomske projekcije za euroobmočje so bile dokončane 26. maja 2021. Tokratne makroekonomske projekcije zajemajo obdobje 2021–2023. Projekcije za tako dolg časovni razpon so povezane z zelo veliko negotovostjo, kar je treba upoštevati tudi pri njihovi interpretaciji. Glej članek z naslovom »An assessment of Eurosystem staff macroeconomic projections«, Monthly Bulletin, ECB, maj 2013. Uporabnikom dostopna različica podatkov, na katerih temeljijo izbrane tabele in grafi, je objavljena na naslovu http://www.ecb.europa.eu/pub/projections/html/index.en.html.
  2. Glej »Decembrske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje« iz leta 2019 https://www.ecb.europa.eu/pub/projections/html/ecb.projections201912_eurosystemstaff~c7a91336cb.sl.html, ki so zajemale obdobje 2019–2022.
  3. S strategijo EU za cepljenje se poziva države članice, naj pospešijo cepljenje, in sicer »bi morale države članice do poletja 2021 cepiti najmanj 70% celotne odrasle populacije«, kar ustreza približno 55%–60% celotnega prebivalstva. Ta strategija je večinoma skladna s trenutno potrjenimi naročili odmerkov.
  4. Predpostavka o nominalni donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju temelji na tehtanem povprečju donosnosti 10-letnih referenčnih obveznic posameznih držav, tehtani z letnim BDP ter dopolnjeni s prihodnjim gibanjem donosnosti, kot izhaja iz 10-letne nominalne donosnosti vseh obveznic v euroobmočju, ki jo izračunava ECB, pri čemer se začetno razhajanje med obema serijama v obdobju projekcij ohranja konstantno. Predpostavlja se, da bodo razmiki med donosnostjo državnih obveznic posameznih držav in povprečjem za euroobmočje v obdobju projekcij konstantni.
  5. Ta številka je bila popravljena navzgor s prve ocene (–0,6%), ki jo je prvotno objavil Eurostat in je bila vključena v projekcije strokovnjakov Eurosistema, prikazane v grafih 1 in 2.
  6. Glej opombo 2.
  7. Zaradi vztrajno visokih tokov prihrankov med pandemijo COVID-19 se je nakopičil velik obseg presežnih prihrankov, ki je v prvem četrtletju 2021 po ocenah znašal 540 milijard EUR oziroma 7,4% letnega razpoložljivega dohodka v letu 2019. Ker zdravstvene krize še ni konec, bi se v prihodnje predvidoma lahko nakopičilo še nekaj dodatnih presežnih prihrankov.
  8. Glej okvir »COVID-19 in povečanje prihrankov gospodinjstev: previdnostno ali prisilno?«, M. Dossche in S. Zlatanos (2020), Ekonomski bilten, ECB, številka 6/2020.
  9. Glej »Special topic: Will consumers save the EU recovery? – Insights from the Commission’s Consumer Survey« v European Business Cycle Indicators, European Commission Technical Papers, št. 047, april 2021.
  10. Glej med drugim J. D. Fisher, D. S. Johnson, T M. Smeeding in J. P. Thompson, »Estimating the marginal propensity to consume using the distributions of income, consumption, and wealth«, Journal of Macroeconomics, letnik 65, 2020.
  11. Glej E. Angelini, M. Damjanović, M. Darracq Pariès in S. Zimic, »ECB-BASIR: a primer on the macroeconomic implications of the COVID-19 pandemic«, ECB Working Paper Series, št. 2431, Frankfurt na Majni, junij 2020.
  12. Letošnji obeti za nastajajoča tržna gospodarstva v Aziji so se v primerjavi z marčnimi projekcijami precej poslabšali, predvsem zaradi slabših obetov za Indijo, Indonezijo, Malezijo in Filipine, medtem ko so projekcije realnega BDP za Kitajsko ostale večinoma nespremenjene, projekcije za Južno Korejo pa so bile popravljene navzgor.
  13. S programom »EU naslednje generacije« bodo v obdobju projekcij predvidoma financirane dodatne spodbude v višini dobrih 1,5% BDP (in 0,3% BDP v obliki nadomestne porabe, tj. financiranje obstoječih načrtov). To je približno 0,2 odstotne točke BDP več, kot je bilo predvideno v marčnih projekcijah, in temelji na najnovejših informacijah iz razpoložljivih načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih vlade predložile letos spomladi.
  14. Kar zadeva ukrepe z neposrednim vplivom na inflacijo, je bilo v Nemčiji januarja 2021 odpravljeno začasno splošno znižanje stopnje DDV, ki je bilo v veljavi od sredine leta 2020. Od marčnih projekcij niso bili sprejeti nobeni dodatni pomembni davčni ukrepi z neposrednim vplivom na inflacijo.
  15. Naravnanost javnofinančne politike se meri s spremembo ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne podpore finančnemu sektorju. Ker višji proračunski prihodki, povezani z nepovratnimi sredstvi iz sklada »EU naslednje generacije«, nimajo (omejevalnega) vpliva na povpraševanje, se tudi naravnanost javnofinančne politike ustrezno prilagodi.
  16. Ta gibanja ne vključujejo evropskega nadnacionalnega primanjkljaja in dolga, ki sta povezana s transferji iz sklada »EU naslednje generacije«.
  17. V osnovnem scenariju je predvideno, da bodo zajezitveni ukrepi popolnoma odpravljeni na začetku leta 2022.
  18. Ker je težko predvideti, kdaj bi se pandemija lahko nadalje stopnjevala, projekcije upoštevajo možnost ponovnega izbruha virusa tako, da je vpliv na gospodarstvo razporejen skozi celotno obdobje do razrešitve zdravstvene krize.
  19. V primerjavi z 1,4-odstotno rastjo v drugem četrtletju 2021 in 2,8-odstotno rastjo v tretjem četrtletju po osnovnih projekcijah.