TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 12. december 2024

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Strokovnjaki Eurosistema predvidevajo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,4% v letu 2024, 2,1% v letu 2025, 1,9% v letu 2026 in 2,1% v letu 2027, ko bo začel delovati razširjeni sistem EU za trgovanje z emisijami. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, strokovnjaki napovedujejo, da bo v povprečju znašala 2,9% v letu 2024, 2,3% v letu 2025 in 1,9% v letih 2026 in 2027.

Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Domača inflacija se je nekoliko znižala, vendar ostaja visoka, in sicer predvsem zato, ker se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije.

Pogoji financiranja postajajo blažji, saj nedavni rezi obrestnih mer postopoma prispevajo k manj dragemu zadolževanju za podjetja in gospodinjstva. Vseeno so še naprej zaostreni, ker denarna politika ostaja restriktivna, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še vedno prenašajo v obstoječ obseg kreditov.

Strokovnjaki Eurosistema sedaj pričakujejo počasnejše gospodarsko okrevanje kot v septembrskih projekcijah. Čeprav se je rast v letošnjem tretjem četrtletju okrepila, anketni kazalniki nakazujejo, da se je v sedanjem četrtletju upočasnila. Strokovnjaki predvidevajo, da bo gospodarska rast znašala 0,7% v letu 2024, 1,1% v letu 2025, 1,4% v letu 2026 in 1,3% v letu 2027. Napovedano okrevanje temelji predvsem na povečevanju realnih dohodkov – kar bo gospodinjstvom omogočilo, da trošijo več – in povečevanju podjetniških naložb. Sčasoma naj bi postopno vse manjši učinki restriktivne denarne politike podpirali okrepitev domačega povpraševanja.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo je v tretjem četrtletju zraslo za 0,4%, kar je preseglo pričakovanja. K rasti sta prispevala predvsem porast potrošnje, kar je deloma posledica enkratnih dejavnikov, ki so poleti spodbudili turizem, in povečevanje zalog v podjetjih. Toda najnovejše informacije nakazujejo, da rast izgublja zagon. Ankete kažejo, da se predelovalne dejavnosti še vedno krčijo, rast v storitvenih dejavnostih pa se upočasnjuje. Podjetja zmanjšujejo investicijske odhodke zaradi šibkega povpraševanja in zelo negotovih obetov. Šibek je tudi izvoz, saj imajo nekatere evropske panoge težave pri ohranjanju konkurenčnosti.

Trg dela ostaja odporen. Zaposlenost se je v tretjem četrtletju povečala za 0,2%, kar je ravno tako več, kot je bilo pričakovano. Stopnja brezposelnosti je oktobra ostala na zgodovinsko nizki 6,3-odstotni ravni. Obenem pa se je povpraševanje po delovni sili še naprej umirjalo. Stopnja prostih delovnih mest se je v tretjem četrtletju znižala na 2,5%, kar je 0,8 odstotne točke manj od najvišje vrednosti, ankete pa kažejo, da je bilo manj delovnih mest ustvarjenih tudi v sedanjem četrtletju.

Gospodarstvo naj bi se sčasoma okrepilo, čeprav počasneje, kot je bilo pričakovano. Z rastjo realnih plač naj bi se okrepilo trošenje gospodinjstev. Dostopnejši krediti naj bi spodbudili potrošnjo in investicije. Če se trgovinske napetosti ne bodo stopnjevale, naj bi izvoz podpiral okrevanje, ko se bo svetovno povpraševanje povečalo.

Javnofinančne in strukturne politike bi morale prispevati k temu, da bo gospodarstvo bolj produktivno, konkurenčno in odporno. Bistveno je, da se na podlagi predlogov Maria Draghija za povečanje evropske konkurenčnosti in predlogov Enrica Lette za okrepitev enotnega trga zdaj hitro ukrepa s konkretnimi in ambicioznimi strukturnimi politikami. Pozdravljamo oceno Evropske komisije o srednjeročnih načrtih vlad glede javnofinančnih in strukturnih politik kot del prenovljenega okvira ekonomskega upravljanja v EU. Vlade bi se morale sedaj osredotočiti na celovito in takojšnje uresničevanje svojih zavez iz okvira. To bo prispevalo k vzdržnemu zniževanju proračunskega primanjkljaja in stopnje javnega dolga ter obenem pospešilo reforme in naložbe, ki spodbujajo rast.

Inflacija

Medletna inflacija se je po Eurostatovi prvi oceni zvišala z 2,0% v oktobru na 2,3% v novembru. Zvišanje je bilo pričakovano in je predvsem posledica navzgor delujočih baznih učinkov v skupini energentov. Inflacija v skupini hrane se je rahlo znižala na 2,8%, inflacija v skupini storitev pa na 3,9%. Blagovna inflacija se je zvišala na 0,7%.

Domača inflacija, ki tesno sledi storitveni inflaciji, se je oktobra zopet nekoliko umirila, vendar ostaja visoka na 4,2-odstotni ravni. To je posledica velikih plačnih pritiskov ter dejstva, da se nekatere cene storitev še vedno z zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije. Kljub vsemu pa se osnovna inflacija na splošno giblje v skladu z vzdržno vrnitvijo inflacije na ciljno raven.

Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je umirila s 4,7% v drugem četrtletju na 4,4% v tretjem četrtletju. Ob stabilni produktivnosti je to prispevalo k počasnejši rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo stroški dela v obdobju projekcij rasli počasneje zaradi nižje rasti plač in višje rasti produktivnosti. Poleg tega naj bi dobički še naprej deloma absorbirali vpliv višjih stroškov dela na cene, zlasti v kratkoročnem obdobju.

Pričakujemo, da se bo inflacija kratkoročno gibala okrog sedanje ravni, saj pretekli strmi padci cen energentov še naprej izpadajo iz medletnih stopenj. Zatem naj bi se vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja. K temu procesu naj bi prispevali vse manjši pritiski s strani stroškov dela ter nadaljnji vpliv preteklega zaostrovanja denarne politike na cene življenjskih potrebščin. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je na ravni okrog 2%, tržni kazalniki srednjeročnega do dolgoročnejšega nadomestila za inflacijo pa so se od oktobrske seje Sveta ECB opazno zmanjšali.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Tveganje večjih motenj v svetovni trgovinski menjavi bi lahko zavrlo rast v euroobmočju, in sicer z ohromitvijo izvoza in slabitvijo svetovnega gospodarstva. Šibkejše zaupanje bi lahko preprečilo, da potrošnja in naložbe okrevajo tako hitro, kot se pričakuje. To bi lahko še okrepila geopolitična tveganja, kot sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko ovirala energetsko oskrbo in svetovno trgovinsko menjavo. Rast bi bila lahko nižja tudi v primeru, da bodo zapozneli učinki zaostrovanja denarne politike trajali dlje, kot se pričakuje. Po drugi strani bi lahko bila višja, če bodo blažji pogoji financiranja in vse nižja inflacija omogočili hitrejši odboj domače potrošnje in naložb.

Inflacija bi lahko bila višja, če bi se plače ali dobički povečali bolj, kot se pričakuje. Tveganja, da bo inflacija višja, izhajajo tudi iz povišanih geopolitičnih napetosti, zaradi katerih bi se lahko kratkoročno zvišale cene energentov in stroški ladijskega prevoza ter bi prišlo do motenj v svetovni trgovinski menjavi. Poleg tega bi lahko ekstremni vremenski pojavi ter splošnejše napredovanje podnebne krize potisnili cene hrane navzgor bolj, kot se pričakuje. Nasprotno bi bila inflacija lahko nižja od pričakovane, če zaradi nizkega zaupanja in zaskrbljenosti glede geopolitičnih dogodkov potrošnja in naložbe ne bi okrevale tako hitro, kot je pričakovano, če bi denarna politika povpraševanje oslabila bolj, kot je pričakovano, ali če bi se nepričakovano poslabšalo gospodarsko okolje v ostalih delih sveta. Če bi se motnje v svetovni trgovinski menjavi povečale, bi lahko inflacijski obeti v euroobmočju postali bolj negotovi.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere v euroobmočju so se od oktobrske seje nadalje znižale, kar je odraz ocen o vse slabših gospodarskih obetih. Čeprav ostajajo pogoji financiranja restriktivni, rezi obrestnih mer postopoma prispevajo k manj dragemu zadolževanju za podjetja in gospodinjstva.

Povprečna obrestna mera za nova posojila podjetjem je oktobra znašala 4,7%, kar je več kot pol odstotne točke pod najvišjo vrednostjo pred enim letom. Stroški tržnega dolžniškega financiranja so se od najvišje vrednosti znižali za več kot eno odstotno točko. Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila, ki je oktobra znašala 3,6%, je približno pol odstotne točke nižja od najvišje vrednosti v letu 2023, vendar se bo povprečna obrestna mera za obstoječa hipotekarna posojila predvidoma še zviševala.

Obseg bančnih posojil podjetjem se je postopoma okrepil z nizkih ravni, saj se je oktobra povečal za 1,2% v primerjavi s prejšnjim letom. Obseg dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdala podjetja, se je medletno povečal za 3,1%, kar je podobno povečanju v prejšnjih nekaj mesecih. Obseg hipotekarnih posojil se je oktobra še naprej postopoma zviševal in dosegel 0,8-odstotno medletno stopnjo rasti.

V skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB poglobljeno ocenil povezave med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Banke v euroobmočju ostajajo odporne, poleg tega pa ni veliko znakov o napetostih na finančnih trgih. Vseeno pa ostajajo tveganja za finančno stabilnost povečana. Makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija proti nastajanju finančnih ranljivosti ter tako prispeva k večji odpornosti in ohranjanju makrobonitetnega manevrskega prostora.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.