Glavni poudarki

1 Poslovno poročilo

1.1 Namen poslovnega poročila ECB

Poslovno poročilo je sestavni del zaključnega računa ECB, njegov namen pa je bralcem ponuditi kontekstualne informacije v zvezi z računovodskimi izkazi.^{[1], [2]} Ker ECB svoje dejavnosti in operacije izvaja v podporo ciljem svojih politik, je treba finančni položaj in poslovni izid ECB obravnavati v povezavi z ukrepi teh politik.

Poslovno poročilo zato predstavlja glavne naloge in dejavnosti ECB ter njihov vpliv na računovodske izkaze. Poleg tega analizira glavna gibanja v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida med letom ter vključuje informacije o neto kapitalu ECB. Opisuje tudi tveganja, pomembna za delovanje ECB, pri čemer daje informacije o specifičnih tveganjih, ki jim je izpostavljena ECB, ter predstavlja politike upravljanja tveganj, ki se uporabljajo za njihovo zmanjševanje.

1.2 Glavne naloge in dejavnosti

ECB je del Eurosistema, ki poleg ECB obsega še nacionalne centralne banke držav članic Evropske unije, katerih valuta je euro.^[3] Poglavitni cilj Eurosistema je ohranjati stabilnost cen. ECB svoje naloge opravlja tako, kot je opisano v Pogodbi o delovanju Evropske unije^[4] ter v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB)^[5] (slika 1). ECB svoje dejavnosti izvaja z namenom izpolnjevanja svojega mandata in ne z namenom ustvarjanja dobička.

Slika 1

Glavne naloge ECB

Eurosistemove operacije denarne politike se evidentirajo v računovodskih izkazih ECB in nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, kar odraža načelo decentraliziranega izvajanja denarne politike v Eurosistemu. V tabeli 1 je pregled glavnih operacij in funkcij, ki jih ECB izvaja pri izpolnjevanju svojega mandata, skupaj z njihovim vplivom na računovodske izkaze ECB.

1.3 Finančna gibanja

1.3.1 Bilanca stanja

Bilanca stanja ECB se je med letoma 2020 in 2022 povečevala, in sicer predvsem zaradi dokončnih nakupov vrednostnih papirjev, ki jih je ECB opravila v kontekstu izvajanja denarne politike Eurosistema (graf 1). K znatnemu povečanju v letih 2020 in 2021 so prispevali predvsem neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) ter uvedba izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v marcu 2020.^[12] Neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa ob pandemiji so se prenehali izvajati konec marca 2022, v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev pa 1. julija 2022, zaradi česar je bilo povečanje bilance stanja ECB v letu 2022 zmernejše. Leta 2023 se je začela bilanca stanja ECB zmanjševati predvsem zaradi postopnega zmanjševanja imetij v okviru programa APP zaradi le delnega ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev med marcem in junijem 2023 ter zaradi popolnega prenehanja ponovnega investiranja z julijem 2023.

V letu 2024 se je bilanca stanja ECB nadalje zmanjšala za 32,6 milijarde EUR na 640,6 milijarde EUR, in sicer predvsem zaradi unovčenja vrednostnih papirjev v okviru programa APP in programa PEPP. Unovčenja so povzročila zmanjšanje vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, medtem ko je denarna poravnava teh transakcij prek sistema TARGET privedla do enakovrednega zmanjšanja obveznosti znotraj Eurosistema. To zmanjšanje je deloma izravnal porast eurske protivrednosti deviznih rezerv ECB.

Graf 1

Glavne komponente bilance stanja ECB

(v milijardah EUR)

Vrednostni papirji v eurih v imetju za namene denarne politike so ob koncu leta 2024 predstavljali 59% bilančne vsote ECB. V tej bilančni postavki ima ECB evidentirane vrednostne papirje, kupljene v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP), tretjega programa nakupa kritih obveznic (CBPP3), programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Vrednostni papirji, kupljeni v okviru teh programov, se vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Na podlagi sklepov Sveta ECB je Eurosistem z julijem 2023 prenehal ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa APP. Eurosistem je v prvi polovici leta 2024 še naprej v celoti ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP, v drugi polovici leta pa le deloma, tako da se je v tem obdobju portfelj v okviru programa PEPP na ravni Eurosistema v povprečju zmanjšal za 7,5 milijarde EUR na mesec. Ob koncu leta 2024 se je ponovno investiranje v okviru programa PEPP zaključilo. Zaradi teh sklepov se je portfelj vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB za namene denarne politike, zmanjšal za 48,6 milijarde EUR na 376,8 milijarde EUR (graf 2). Program APP se je zmanjšal za 41,6 milijarde EUR na 220,1 milijarde EUR, pri čemer so se imetja v okviru programov PSPP, ABSPP in CBPP3, ki sestavljajo program APP, zmanjšala za 32,2 milijarde EUR, 6,3 milijarde EUR oziroma 3,1 milijarde EUR. Portfelj v okviru programa PEPP se je zmanjšal za 6,8 milijarde EUR na 156,3 milijarde EUR.

Graf 2

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB v programu APP in programu PEPP, je bila ob koncu leta 2024 raznolika (graf 3).^[13]

Graf 3

Struktura zapadlosti v programu nakupa vrednostnih papirjev in izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji

Leta 2024 se je skupna eurska protivrednost deviznih rezerv ECB, ki obsegajo zlato, posebne pravice črpanja, ameriške dolarje, japonske jene in kitajske renminbije, povečala za 15,4 milijarde EUR na 103,1 milijarde EUR.

Eurska protivrednost zlata v imetju ECB se je leta 2024 povečala za 10,5 milijarde EUR na 40,9 milijarde EUR (graf 4), in sicer predvsem zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih. To povečanje je privedlo tudi do enakovrednega zvišanja vrednosti računov prevrednotenja zlata (glej razdelek 1.3.2 »Neto kapital«).

Graf 4

Imetja zlata in cena zlata

(lestvica na levi strani: milijarde EUR; lestvica na desni strani: EUR za unčo zlata)

Devizna imetja ECB v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih, izražena v eurih, so se povečala za 4,7 milijarde EUR na 60,0 milijarde EUR (graf 5), in sicer predvsem zaradi apreciacije ameriškega dolarja v razmerju do eura ter ponovnega investiranja prihodkov med letom, ki so v glavnem izhajali iz dolarskega portfelja.^[14] Apreciacija ameriškega dolarja v razmerju do eura se je pokazala tudi v višjem stanju na računih prevrednotenja v tuji valuti (glej razdelek 1.3.2 »Neto kapital«).

Graf 5

Imetja v tuji valuti

(v milijardah EUR)

Ameriški dolar je glavna komponenta imetij ECB v tuji valuti, saj je ob koncu leta 2024 predstavljal 83% skupnih deviznih imetij.

ECB upravlja naložbe deviznih imetij s tristopenjskim pristopom. Prvič, upravljavci tveganj v ECB oblikujejo strateški referenčni portfelj, ki ga odobri Svet ECB. Drugič, upravljavci portfeljev v ECB oblikujejo taktični referenčni portfelj, ki ga odobri Izvršilni odbor. Tretjič, nacionalne centralne banke vsakodnevno decentralizirano izvajajo naložbene operacije.

Devizna imetja ECB se investirajo predvsem v vrednostne papirje in vloge denarnega trga ali pa se držijo na tekočih računih (graf 6). Vrednostni papirji v tem portfelju se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta.

Graf 6

Struktura deviznih naložb

(v milijardah EUR)

Namen deviznih imetij ECB je financirati morebitne posege na deviznem trgu. Zaradi tega se devizna imetja ECB upravljajo v skladu s tremi cilji (po pomembnosti): likvidnost, varnost in donosnost. Ta portfelj zato obsega predvsem vrednostne papirje s kratko zapadlostjo (graf 7).

Graf 7

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v tuji valuti

Vrednost portfelja lastnih sredstev se je povečala za 0,6 milijarde EUR na 22,7 milijarde EUR (graf 8), in sicer predvsem zaradi ponovnega investiranja obrestnih prihodkov od tega portfelja.

V portfelju so predvsem vrednostni papirji v eurih, ki se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta. Leta 2024 so državni dolžniški vrednostni papirji predstavljali 78% celotnega portfelja.

Delež zelenih naložb v portfelju lastnih sredstev se je še naprej povečeval, in sicer z 20% ob koncu leta 2023 na 28% ob koncu leta 2024. ECB načrtuje, da bo ta delež v prihodnjih letih še naprej povečevala.^[15] V letih 2021 in 2022 so se nakupi zelenih obveznic na sekundarnem trgu dopolnjevali z naložbami v eurski investicijski sklad zelenih obveznic, namenjen centralnim bankam, ki ga je Banka za mednarodne poravnave vzpostavila januarja 2021. ECB je začela oktobra 2024 majhen delež lastnih sredstev vlagati v delniške indeksne investicijske sklade (ETF), ki sledijo referenčnim vrednostim, usklajenim s Pariškim sporazumom.^[16] S to diverzifikacijo se povečuje potencial portfelja lastnih sredstev ECB, da ustvarja donos, poleg tega pa se naložbe ECB dodatno usklajujejo z dinamiko razogljičenja, ki je skladna s cilji iz Pariškega sporazuma in evropskih podnebnih pravil.^[17]

Graf 8

Portfelj lastnih sredstev

(v milijardah EUR)

Portfelj lastnih sredstev ECB večinoma sestavljajo naložbe vplačanega kapitala ter zneskov, ki se hranijo v splošnem rezervnem skladu in v rezervaciji za finančna tveganja. Namen tega portfelja je ustvarjati prihodke, s katerimi se krijejo tisti stroški poslovanja ECB, ki niso povezani z izvajanjem nadzorniških nalog.^[18] Portfelj se investira v finančno premoženje v eurih ob upoštevanju limitov, ki jih določa okvir za obvladovanje tveganj. Zaradi tega je struktura zapadlosti v primerjavi s portfeljem deviznih rezerv bolj razpršena (graf 9).

Graf 9

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev

Ob koncu leta 2024 je skupna vrednost eurobankovcev v obtoku, ki jih je izdal Eurosistem, znašala 1.588,3 milijarde EUR, kar je 1,3% več kot ob koncu leta 2023. ECB je dodeljen 8-odstotni delež skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, kar je ob koncu leta znašalo 127,1 milijarde EUR. Po zakonu imajo tako ECB kot nacionalne centralne banke euroobmočja pravico, da izdajajo eurobankovce. V praksi pa eurobankovce fizično izdajajo ali umikajo iz obtoka samo nacionalne centralne banke. ECB ima zato terjatve znotraj Eurosistema do nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, ki so enake vrednosti bankovcev v obtoku, ki so ji dodeljeni.

Obveznosti ECB znotraj Eurosistema, ki obsegajo predvsem neto stanje nacionalnih centralnih bank euroobmočja v sistemu TARGET v razmerju do ECB in obveznosti ECB v zvezi z deviznimi rezervami, ki so jih nacionalne centralne banke euroobmočja ob vstopu v Eurosistem prenesle na ECB, so se leta 2024 zmanjšale za 56,4 milijarde EUR na 388,7 milijarde EUR.

Gibanje obveznosti znotraj Eurosistema določa gibanje neto obveznosti v sistemu TARGET. K spremembam neto obveznosti v sistemu TARGET v obdobju 2020–2024 so prispevali predvsem nakupi in unovčenja vrednostnih papirjev za namene denarne politike, ki se poravnajo prek računov v sistemu TARGET, ter spremembe v obveznostih do rezidentov in nerezidentov euroobmočja v eurih (graf 10). Leta 2024 se je neto obveznost ECB v sistemu TARGET zmanjšala za 56,3 milijarde EUR predvsem zaradi denarnih prilivov od unovčenja vrednostnih papirjev za namene denarne politike in zaradi povečanja obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih.

Graf 10

Neto stanje znotraj Eurosistema v sistemu TARGET, obveznosti do rezidentov in nerezidentov euroobmočja v eurih ter vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

Leta 2024 so se druge obveznosti ECB povečale za 16,6 milijarde EUR na 74,9 milijarde EUR, in sicer predvsem zaradi povečanja obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih zaradi višjih vlog, ki jih je ECB sprejela v vlogi fiskalnega agenta.^[19]

1.3.2 Neto kapital

Neto kapital ECB obsega vplačani kapital, zneske v rezervaciji za finančna tveganja in v splošnem rezervnem skladu, račune prevrednotenja, akumulirane izgube iz prejšnjih let in dobiček/izgubo tekočega leta.^[20],,[21]

Ob koncu leta 2024 je neto kapital ECB znašal 50,0 milijarde EUR (graf 11 in tabela 2). To je bilo 5,4 milijarde EUR več kot ob koncu leta 2023 zaradi zvišanja računov prevrednotenja, kar je bilo predvsem posledica zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih, v letu 2024 in apreciacije ameriškega dolarja do eura. Posledično povečanje neto kapitala ECB sta deloma odtehtala (i) izguba, nastala leta 2024, in (ii) zmanjšanje vplačanega kapitala po petletni prilagoditvi kapitalskega ključa ECB, ki je začela veljati 1. januarja 2024, zaradi česar se je utež nacionalnih centralnih bank v euroobmočju zmanjšala (te so v celoti vplačale vpisani kapital).

Graf 11

Neto kapital ECB

(v milijardah EUR)

Nerealizirani dobiček iz naslova zlata, tujih valut ter vrednostnih papirjev in drugih instrumentov, ki se cenovno prevrednotijo, se v izkazu poslovnega izida ne prizna kot prihodek, temveč se evidentira neposredno na računih prevrednotenja, ki so v bilanci stanja ECB prikazani na strani obveznosti. Stanja na teh računih je mogoče uporabiti za nevtraliziranje učinka prihodnjih neugodnih gibanj cen oziroma tečajev, zato krepijo odpornost ECB proti osnovnim tveganjem. Leta 2024 se je vrednost računov prevrednotenja zlata, tujih valut ter vrednostnih papirjev in drugih instrumentov povečala za 13,4 milijarde EUR na 50,2 milijarde EUR predvsem zaradi višjega stanja na računu prevrednotenja zlata, ker se je cena zlata, izražena v eurih, zvišala. Poleg tega se je stanje na računu prevrednotenja tujih valut povečalo predvsem zaradi apreciacije ameriškega dolarja do eura, kar je več kot odtehtalo zmanjšanje stanja na računu prevrednotenja japonskega jena zaradi depreciacije jena do eura (graf 12).

Graf 12

Glavni devizni tečaji in cena zlata v obdobju 2020–2024

(odstotne spremembe glede na leto 2020; podatki ob koncu leta)

Zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem (glej razdelek 1.4.1 »Finančna tveganja«) lahko ECB oblikuje rezervacijo za finančna tveganja, ki jo v meri, ki je po mnenju Sveta ECB potrebna, lahko uporabi za pokritje izgub, ki nastanejo zaradi takšne izpostavljenosti. Na dan 31. decembra 2024 je ta rezervacija znašala nič, ker je bila leta 2023 v celoti uporabljena za pokritje dela izgub tega leta. V kontekstu letnega preverjanja velikosti te rezervacije se lahko Svet ECB odloči, da jo bo ponovno napolnil, ko bo ECB zopet ustvarjala dobičke in pokrila akumulirane izgube, prenesene iz preteklih let.

Izguba tekočega leta v ECB je znašala 7,9 milijarde EUR (glej razdelek 1.3.3 »Izkaz poslovnega izida«). Tako kot v prejšnjem letu je Svet ECB sklenil, da se izguba prenese v bilanco stanja ECB in pokrije s prihodnjimi dobički.

1.3.3 Izkaz poslovnega izida

Rezultat ECB se od leta 2020 medletno znižuje (graf 13). V letu 2021 je bilo znižanje predvsem posledica nižjih prihodkov od deviznih rezerv in od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike. V letih 2022 in 2023 je bilo znižanje rezultata ECB predvsem posledica uresničitve obrestnega tveganja, saj so se zaradi zvišanja obrestnih mer v euroobmočju takoj povečali obrestni odhodki, ki jih ECB plačuje od neto obveznosti v sistemu TARGET – ta je bila obrestovana po obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja.^[22] Obenem se prihodki od aktive ECB niso povečali v enakem obsegu in z enako dinamiko (glej razdelek 1.4.1 »Finančna tveganja«). To se je nadaljevalo tudi v letu 2024, in to kljub rezom ključnih obrestnih mer, ki so se začeli junija tega leta, saj so bili obrestni odhodki od neto obveznosti v sistemu TARGET v povprečju še vedno višji kot obrestni prihodki od aktive.

Izguba ECB v letih 2023 in 2024, ki sledi dolgemu obdobju znatnih dobičkov, odraža vlogo in nujne ukrepe Eurosistema na področju denarne politike pri izpolnjevanju primarnega mandata, tj. ohranjanja cenovne stabilnosti, ter ne vpliva na zmožnost izvajanja učinkovite denarne politike. Do leta 2022 se je bilanca stanja ECB precej povečala, k čemur so prispevali predvsem nakupi v okviru programov dokončnih nakupov vrednostnih papirjev. Na strani sredstev ima večina vrednostnih papirjev za namene denarne politike, ki so trenutno v imetju, dolgo zapadlost in fiksni kupon ter je bila kupljena v obdobju, ko so bile obrestne mere zelo nizke ali enake nič. Ti vrednostni papirji še naprej ustvarjajo razmeroma nizke obrestne prihodke, na katere spremembe ključnih obrestnih mer ECB ne vplivajo takoj. Hkrati se je zaradi denarne poravnave omenjenih nakupov prek sistema TARGET povečala neto obveznost ECB v sistemu TARGET, ki je zelo občutljiva na spremembe ključnih obrestnih mer ECB.

Preden bo ECB zopet začela ustvarjati dobiček, lahko v prihodnjih letih še vedno utrpi izgube zaradi uresničitve obrestnega tveganja. Čeprav sta nastanek in velikost izgub negotova ter bosta v veliki meri odvisna predvsem od prihodnjega gibanja ključnih obrestnih mer ECB ter od velikosti in sestave bilance stanja ECB, bodo izgube, če se bodo uresničile, po pričakovanjih nižje kot leta 2023 in 2024. Polega tega kapital ECB in obsežni računi prevrednotenja, ki so ob koncu leta 2024 skupaj znašali 59,2 milijarde EUR (glej razdelek 1.3.2 »Neto kapital«), utrjujejo njeno finančno moč, v vsakem primeru pa lahko ECB ne glede na morebitne izgube posluje učinkovito in izpolnjuje svoj primarni mandat, da ohranja cenovno stabilnost.

Graf 13

Glavne komponente izkaza poslovnega izida ECB

(v milijonih EUR)

V letu 2024 je izguba tekočega leta v ECB znašala 7.944 milijonov EUR, kar je primerljivo z izgubo v višini 7.886 milijonov EUR pred prenosom iz rezervacij za tveganja v letu 2023. V omenjenem letu je bila rezervacija za finančna tveganja v celoti sproščena, da bi se delno pokrila nastala izguba, tako da je izguba za leto 2023 znašala 1.266 milijonov EUR, medtem ko je rezervacija leta 2024 znašala nič. Glavno gonilo izgube so bili še naprej precejšnji neto obrestni odhodki (graf 14).

Graf 14

Gonilni dejavniki dobička/(izgube) ECB v letih 2023 in 2024

(v milijonih EUR)

Neto obrestni odhodki ECB so leta 2024 znašali 6.983 milijonov EUR, potem ko so leta 2023 znašali 7.193 milijonov EUR (graf 15). Glavna komponenta so bili precejšnji obrestni odhodki od neto obveznosti ECB v sistemu TARGET, ki so več kot odtehtali obrestne prihodke od (i) terjatev ECB v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema, (ii) vrednostnih papirjev za namene denarne politike in (iii) deviznih rezerv.

Graf 15

Neto obrestni prihodki/(odhodki)

(v milijonih EUR)

Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so se v letu 2024 povečali za 383 milijonov EUR na 3.850 milijonov EUR (graf 16), in sicer predvsem zaradi višjih obrestnih prihodkov od imetij v okviru programa PEPP, ki so se zvišali za 606 milijonov EUR na 1.206 milijonov EUR. Zvišanje je bilo predvsem posledica nižje amortizacije premij pri vrednostnih papirjih javnega sektorja. Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v okviru programa APP (ki obsega programe CBPP3, ABSPP in PSPP) so se zmanjšali za 199 milijonov EUR na 2.619 milijonov EUR. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica upada obrestnih prihodkov od imetij v okviru programa ABSPP, ki so se zmanjšali za 223 milijonov EUR na 419 milijonov EUR zaradi precej nižjih imetij po odplačilu vrednostnih papirjev. Obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v okviru programa PSPP so leta 2024 znašali 2.022 milijonov EUR, kar je skoraj enako kot leta 2023, saj so bili vrednostni papirji v tem portfelju večinoma pridobljeni z nizko donosnostjo, zato njihova zapadlost ni veliko vplivala na obrestne prihodke. Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP) so se zmanjšali z 49 milijonov EUR na 24 milijonov EUR zaradi zmanjšanja velikosti portfelja, potem ko so vrednostni papirji zapadli.

Graf 16

Neto obrestni prihodki/(odhodki) od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike

(v milijonih EUR)

Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv so se povečali za 155 milijonov EUR na 2.537 milijonov EUR predvsem zaradi višjih obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih.

Obrestni prihodki od eurobankovcev, dodeljenih ECB, so se leta 2024 povečali za 415 milijonov EUR na 5.232 milijonov EUR, medtem ko so se obrestni odhodki od obrestovanja terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami povečali za 114 milijonov EUR na 1.448 milijonov EUR. Povečanje je bilo posledica višje povprečne obrestne mere v operacijah glavnega refinanciranja, ki je leta 2024 znašala 4,1% (2023: 3,8%), saj so se ta stanja obrestovala po obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja. Svet ECB je junija 2024 začel zniževati ključne obrestne mere ECB, tako da se je obrestna mera v operacijah glavnega refinanciranja do konca leta 2024 znižala na 3,15%, v primerjavi s 4,5% na začetku leta.

Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank so se v letu 2024 povečali za 1.439 milijonov EUR na 15.674 milijonov EUR. K povečanju je prispevala predvsem višja povprečna obrestna mera v operacijah glavnega refinanciranja v letu 2024, saj so se po tej obrestni meri obrestovala stanja ECB znotraj Eurosistema v sistemu TARGET.

Neto drugi obrestni odhodki so se v letu 2024 zmanjšali za 809 milijonov EUR na 1.479 milijonov EUR. To je bilo predvsem posledica nižjih obrestnih odhodkov za vloge, ki jih je ECB sprejela v vlogi fiskalnega agenta, in za denarna sredstva, prejeta kot zavarovanje v transakcijah posojanja vrednostnih papirjev, in sicer zaradi nižjega povprečnega stanja teh postavk v letu 2024, ter posledica višjih obrestnih prihodkov od portfelja lastnih sredstev zaradi zviševanja donosnosti v euroobmočju od leta 2022 (graf 17). Te spremembe so deloma odtehtali višji obrestni odhodki od stanj podsistemov euroobmočja zaradi nadaljnjega povečanja povprečnega stanja in višje povprečne obrestne mere v letu 2024.

Graf 17

Donosnost 7-letnih državnih obveznic v euroobmočju

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Neto realizirana izguba iz finančnih operacij se je leta 2024 zmanjšala za 89 milijonov EUR na 17 milijonov EUR (graf 18). Izguba je bila predvsem posledica premij za vrednostne papirje v programu ABSPP, ki so bili odplačani pred zapadlostjo. Realizirano izgubo iz cenovnih sprememb, izraženo v eurih, so deloma odtehtale realizirane pozitivne tečajne razlike, predvsem zaradi delnih odpisov številnih dolarskih vrednostnih papirjev zaradi cenovnih sprememb ob koncu leta.

Realizirani dobiček in izguba iz cenovnih sprememb od finančnih transakcij v tuji valuti, zlasti od prodaje vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih in od terminskih pogodb na obrestno mero, sta bila posledica nihanja donosnosti dolarskih obveznic in sta se tekom leta 2024 večinoma medsebojno izničila (grafa 19 in 20).

Graf 18

Realizirani dobiček/(izguba) iz finančnih operacij

(v milijonih EUR)

Graf 19

Četrtletni realizirani dobiček/(izguba) iz finančnih operacij v letih 2023 in 2024

(v milijonih EUR)

Graf 20

Donosnost 2-letnih državnih obveznic v ZDA, na Japonskem in Kitajskem

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Nerealizirana izguba iz prevrednotenja je v izkazu poslovnega izida ECB prikazana kot delni odpis ob koncu leta. Leta 2024 so delni odpisi znašali 269 milijonov EUR (graf 21). Nerealizirane izgube iz cenovnih sprememb, ki so znašale 187 milijonov EUR, so izhajale predvsem iz znižanja tržne vrednosti številnih vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju. Prišlo je tudi do nerealiziranih negativnih tečajnih razlik v višini 81 milijonov EUR od imetij ECB v japonskih jenih v letu 2024, in sicer zaradi depreciacije te valute v razmerju do eura na tečaj, ki je bil nižji od nabavne vrednosti imetij.

Graf 21

Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij

(v milijonih EUR)

Skupni stroški poslovanja ECB, vključno z amortizacijo in storitvami tiskanja bankovcev, so se povečali za 198 milijonov EUR na 1.470 milijonov EUR (graf 22). To je bilo predvsem posledica višjih stroškov dela zaradi višjih stroškov iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov, ki so nastali zaradi spremembe pravil v letu 2024, ki urejajo pokojninska programa ECB. Administrativni stroški so se ravno tako povečali, in sicer predvsem zaradi večjih izdatkov za informacijsko tehnologijo v povezavi z digitalno preobrazbo, hkrati pa odražajo tudi vpliv inflacije.

Izdatki v zvezi z bančnim nadzorom se v celoti povrnejo z nadomestili za nadzor, ki se zaračunavajo nadzorovanim subjektom. Na podlagi dejanskih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog bančnega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2024 znašal 681 milijonov EUR.^[23]

Graf 22

Stroški poslovanja in prihodki od nadomestil za nadzor

(v milijonih EUR)

1.4 Upravljanje tveganj

Upravljanje tveganj je ključni del dejavnosti ECB, izvaja pa se s stalnim (i) ugotavljanjem in ocenjevanjem tveganj, (ii) preverjanjem strategije in politik na področju tveganj, (iii) izvajanjem ukrepov za zmanjševanje tveganj ter s (iv) spremljanjem in poročanjem o tveganjih – vse to pa temelji na učinkovitih metodologijah, postopkih in sistemih.

Slika 2

Cikel upravljanja tveganj

Tveganja so skupaj z njihovimi viri in veljavnimi okviri za njihovo obvladovanje podrobneje predstavljena v spodnjih razdelkih.

1.4.1 Finančna tveganja

Izvršilni odbor predlaga politike in postopke, ki zagotavljajo ustrezno raven zaščite pred finančnimi tveganji, ki jim je ECB izpostavljena. Odbor za upravljanje tveganj (RMC), v katerem so strokovnjaki iz centralnih bank Eurosistema, prispeva k spremljanju, merjenju in poročanju o finančnih tveganjih, povezanih z Eurosistemovo bilanco stanja, ter opredeljuje in preverja s tem povezane metodologije in okvire. Odbor tako pomaga organom odločanja pri zagotavljanju ustrezne ravni zaščite Eurosistema.

Finančna tveganja izhajajo iz operacij ECB in s tem povezanih izpostavljenosti. Okviri za obvladovanje tveganj in limiti tveganj, s pomočjo katerih ECB upravlja svoj profil tveganosti, se glede na vrsto operacij razlikujejo med seboj, kar je odvisno od namena ali naložbenih ciljev različnih portfeljev in od tveganj, ki so značilna za osnovne instrumente.

ECB za spremljanje in ocenjevanje tveganj uporablja več tehnik ocenjevanja tveganj, ki so jih razvili strokovnjaki ECB. Te tehnike temeljijo na skupnem okviru simulacije tržnih in kreditnih tveganj. Osrednji modelski koncepti, tehnike in predpostavke, na katerih temeljijo merila tveganj, se opirajo na panožne standarde in razpoložljive tržne podatke. Tveganja se običajno kvantificirajo kot pričakovani primanjkljaj (ES), ocenjen pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta.^[24] Za izračun tveganj se uporabljata dva pristopa: (i) računovodski pristop, po katerem se računi prevrednotenja pri izračunu ocen o tveganjih obravnavajo kot blažilnik, kar je v skladu z veljavnimi računovodskimi pravili, ter (ii) finančni pristop, po katerem se računi prevrednotenja pri izračunu tveganj ne obravnavajo kot blažilnik. ECB izračunava tudi druga merila tveganj pri različnih stopnjah zaupanja, izvaja analize občutljivosti in stresnih scenarijev ter pripravlja dolgoročnejše projekcije izpostavljenosti in dobička, s čimer vzdržuje celovito sliko tveganj.^[25]

Med letom so se skupna tveganja ECB zmanjšala. Merjeno po računovodskem pristopu kot pričakovani primanjkljaj pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta, so skupna finančna tveganja v bilanci stanja ECB ob koncu leta 2024 znašala 15,3 milijarde EUR, kar je 1,5 milijarde EUR manj, kot so bila ocenjena tveganja ob koncu leta 2023 (graf 23). Zmanjšanje tveganj je predvsem posledica manjših imetij vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru programa APP in programa PEPP, saj ECB ni več ponovno investirala glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, od julija 2024 pa je le delno ponovno investirala glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP. Zmanjšanje imetij vrednostnih papirjev v okviru programa APP in programa PEPP je spremljalo enakovredno zmanjšanje obveznosti ECB, kar je dodatno prispevalo k zmanjšanju tveganj, saj se je neskladje v obrestni občutljivosti med sredstvi in obveznostmi v bilanci stanja začelo zmanjševati.

Graf 23

Skupna finančna tveganja (ES 99% po računovodskem pristopu)

(v milijardah EUR)

Kreditno tveganje izhaja iz portfeljev ECB za namene denarne politike, iz portfelja lastnih sredstev v eurih in iz imetij deviznih rezerv. Dolžniški vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike se sicer vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve, zato ob odsotnosti prodaje niso izpostavljeni cenovnim spremembam zaradi spremembe bonitete, vendar so še vedno izpostavljeni kreditnemu tveganju zaradi neplačila. Lastna sredstva v eurih in devizne rezerve se vrednotijo po tržnih cenah, zato so izpostavljeni tveganju spremembe bonitete in kreditnemu tveganju zaradi neplačila. Kreditno tveganje se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo, saj se je obseg vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike zmanjšal.

Kreditno tveganje se zmanjšuje predvsem z uporabo kriterijev primernosti, postopkov skrbnega pregleda in limitov, ki se od portfelja do portfelja razlikujejo.

Valutno tveganje in blagovno tveganje izhajata iz imetij ECB v tujih valutah in zlatu. Valutno tveganje in blagovno tveganje sta se v primerjavi z letom 2023 povečala.

Glede na vlogo, ki jo imata ti dve vrsti premoženja v denarni politiki, se ECB ne skuša zaščititi pred valutnim in blagovnim tveganjem. Omenjena tveganja namesto tega zmanjšuje z vzdrževanjem računov prevrednotenja in z diverzificiranjem imetij po različnih valutah in zlatu.

Devizne rezerve ECB in njena lastna sredstva v eurih so naloženi predvsem v vrednostne papirje s fiksno donosnostjo ter so izpostavljeni obrestnemu tveganju zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah, saj se ti instrumenti vrednotijo po tržnih cenah. Devizne rezerve ECB so naložene predvsem v finančno premoženje z razmeroma kratko zapadlostjo (glej graf 7 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«), medtem ko ima finančno premoženje v portfelju lastnih sredstev na splošno daljše zapadlosti (glej graf 9 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«). Obrestno tveganje v teh portfeljih, merjeno po računovodskem pristopu, se je v primerjavi z letom 2023 povečalo, kar je odraz gibanja razmer na trgu.

ECB zmanjšuje obrestno tveganje zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah s politikami razporejanja naložb in z računi prevrednotenja.

ECB je izpostavljena tudi obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neskladja med obrestnimi prihodki od sredstev in obrestnimi odhodki od obveznosti, kar vpliva na neto obrestne prihodke. To tveganje ni neposredno povezano s posameznimi portfelji, ampak s strukturo celotne bilance stanja ECB, predvsem z obstojem neskladja v ročnosti in donosnosti med sredstvi in obveznostmi. Obrestno tveganje se je leta 2024 zmanjšalo, kar je posledica zmanjšanja obveznosti ECB, potem ko so se imetja vrednostnih papirjev v okviru programa APP in programa PEPP zmanjšala. Poleg merjenja znotraj pričakovanega primanjkljaja pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta se to tveganje spremlja tudi s projekcijami dobičkonosnosti ECB v srednjeročnem do dolgoročnem obdobju.

To tveganje se upravlja s politikami razporejanja naložb, dodatno pa se zmanjšuje tudi z obstojem neobrestovanih obveznosti v bilanci stanja ECB.

Kljub temu je nadaljnja uresničitev obrestnega tveganja privedla do nadaljnje izgube v letu 2024. Izgube so bile predvsem posledica stroškov iz obveznosti ECB, ki so presegali obresti od sredstev. Velik delež srednje- do dolgoročnega finančnega premoženja ECB s fiksnim kuponom je bil pridobljen, ko so bile obrestne mere zelo nizke ali celo nič. Te naložbe so se še naprej financirale predvsem s kratkoročnimi obveznostmi, ki so bile do konca leta 2024 obrestovane po obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja. Čeprav ECB pričakuje, da bo zopet ustvarjala dobiček, ni mogoče izključiti možnosti nadaljnjih izgub v prihodnjih letih. V tem primeru se pričakuje, da bodo izgube manjše kot v letih 2023 in 2024.

Tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, se postopoma vključujejo v okvir ECB za upravljanje tveganj. Eurosistem je leta 2022 izvedel prvi podnebni stresni test v Eurosistemovi bilanci stanja, ki je omogočil začetno oceno vpliva tega tveganja na bilanco stanja ECB.^[26] Naslednji podnebni stresni test je bil izveden leta 2024, podnebno stresno testiranje pa se bo še naprej redno izvajalo tudi v prihodnjih letih.^[27]

1.4.2 Operativno tveganje

Za politiko in okvir upravljanja operativnih tveganj je odgovoren Izvršilni odbor, ki ju tudi odobri.^[28] Odbor za operativna tveganja podpira Izvršilni odbor pri izvajanju njegove vloge, ki jo ima pri pregledu nad upravljanjem operativnih tveganj. Odbor je sestavni del strukture vodenja ECB in procesov upravljanja.^[29]

Glavni cilj okvira ECB za upravljanje operativnih tveganj je prispevati k temu, da bo ECB dosegla svoje poslanstvo in cilje, ter obenem zaščititi njen ugled in premoženje pred izgubo, zlorabo ali poškodbo. Okvir upravljanja operativnih tveganj določa, da je vsako poslovno področje samo odgovorno za ugotavljanje in ocenjevanje svojih operativnih tveganj, za odzivanje nanje, poročanje o njih ter za spremljanje tovrstnih tveganj, incidentov in kontrol. Ob tem daje politika dovoljenih ravni tveganj v ECB usmeritve glede strategije odzivanja na tveganja ter glede postopkov sprejemanja tveganj. Povezana je z matriko tveganj (razsežnosti pet krat pet), ki temelji na lestvici za razvrščanje posledic in verjetnosti tveganj, pri čemer se uporabljajo kvantitativni in kvalitativni kriteriji.

Okolje, v katerem deluje ECB, je izpostavljeno vse bolj kompleksnim in medsebojno povezanim grožnjam, njene vsakodnevne dejavnosti pa spremlja cela vrsta operativnih tveganj. Med glavnimi problematičnimi področji v ECB je širok spekter nefinančnih tveganj, ki izhajajo iz ravnanja zaposlenih, sistemov, procesov in zunanjih dogodkov. Zato je ECB vzpostavila postopke, ki omogočajo stalno in učinkovito upravljanje operativnih tveganj ter vključevanje informacij o tveganjih v postopke odločanja. Poleg tega se ECB še naprej osredotoča tudi na krepitev svoje odpornosti, pri čemer zavzema širši pogled na tveganja in priložnosti s celostne perspektive, vključno s trajnostnimi vidiki. Vzpostavljene so bile strukture odzivanja in načrti ravnanja v nepredvidljivih okoliščinah, ki zagotavljajo kontinuiteto kritičnih poslovnih funkcij v primeru kakršnihkoli motenj ali kriz.

1.4.3 Tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih

ECB ima posebno Službo za skladnost s predpisi in upravljanje, ki kot ključna funkcija upravljanja tveganj krepi okvir upravljanja in vodenja ECB, da bi se tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih ustrezno obravnavalo.^[30] Namen službe je podpirati Izvršilni odbor pri varovanju integritete in ugleda ECB, spodbujati etične standarde pri ravnanju zaposlenih ter okrepiti demokratično odgovornost in transparentnost ECB. Neodvisni Odbor ECB za poklicno etiko daje visokim uradnikom ECB nasvete in usmeritve o vprašanjih integritete in ravnanja ter podpira Svet ECB pri ustreznem in koherentnem upravljanju tveganj na izvršni ravni. Na ravni Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora (EMN) deluje Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja, ki si prizadeva za koherentno izvajanje okvirov, ki urejajo ravnanje zaposlenih v nacionalnih centralnih bankah in pristojnih nacionalnih organih.

ECB in sedem drugih institucij EU se je leta 2024 dogovorilo, da ustanovijo »organ EU za etiko«, da bi se okrepila poklicna etika, integriteta ter s tem povezani standardi transparentnosti in odgovornosti pri sprejemanju odločitev v Evropi.^[31] Sporazum je bil podpisan 15. maja 2024 in je začel veljati 6. junija 2024.^[32] Glavna naloga novega organa EU za etiko je razviti minimalne skupne standarde glede ravnanja visokih uradnikov. V ECB so zajeti člani Izvršilnega odbora, Sveta ECB in Nadzornega odbora. Pričakuje se, da bo izvajanje prihodnjih skupnih standardov pozitivno vplivalo na etično ravnanje ter na tveganja, ki so s tem povezana.

2 Računovodski izkazi ECB

2.1 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2024

2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra 2024

Frankfurt na Majni, 11. februar 2025
Evropska centralna banka

Christine Lagarde
Predsednica

2.3 Računovodske usmeritve

Oblika in predstavitev računovodskih izkazov

Letni računovodski izkazi ECB so bili pripravljeni v skladu z naslednjimi računovodskimi usmeritvami,^[33] ki po mnenju Sveta ECB zagotavljajo pošteno predstavitev računovodskih izkazov, hkrati pa so primerne za naravo dejavnosti centralne banke.

Računovodska načela

Uporabljena so bila naslednja računovodska načela: ekonomska realnost in preglednost, previdnost, priznavanje dogodkov po datumu bilance stanja, pomembnost, načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka, načelo časovne neomejenosti delovanja, doslednost in primerljivost.

Priznavanje sredstev in obveznosti

Sredstvo ali obveznost se v bilanci stanja prizna samo, če je verjetno, da bo prihodnja ekonomska korist, povezana s sredstvom ali obveznostjo, pritekala v ECB ali iz nje odtekala, če so bila vsa tveganja in koristi v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v bistvenem delu prenesena na ECB ter če je nabavno vrednost ali vrednost sredstva ali znesek obveznosti mogoče zanesljivo izmeriti.

Računovodska izhodišča

Računovodski izkazi so bili pripravljeni na podlagi izvirne vrednosti, kot je bila spremenjena zaradi upoštevanja tržne vrednosti tržnih vrednostnih papirjev (razen dolžniških vrednostnih papirjev, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike), zlata ter vseh drugih bilančnih in zabilančnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.

Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi se v računovodskih izkazih evidentirajo na podlagi datuma poravnave.

Z izjemo promptnih transakcij z vrednostnimi papirji se transakcije s finančnimi instrumenti v tuji valuti evidentirajo na zabilančnih računih na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo v bilanco stanja. Nakupi in prodaje tujih valut vplivajo na neto valutno pozicijo na datum sklenitve posla, ko se izračunajo tudi realizirani rezultati, ki izhajajo iz prodaj. Natečene obresti, premije in diskonti v zvezi s finančnimi instrumenti v tuji valuti se izračunajo in evidentirajo dnevno ter dnevno vplivajo tudi na valutno pozicijo.

Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti

Sredstva in obveznosti v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum bilance stanja. Prihodki in odhodki se preračunajo po deviznem tečaju, ki je veljal na datum evidentiranja. Prevrednotenje sredstev in obveznosti v tuji valuti, vključno z bilančnimi in zabilančnimi instrumenti, se izvaja za vsako valuto posebej.

Pri sredstvih in obveznostih v tuji valuti se prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene obravnava ločeno od prevrednotenja zaradi spremembe deviznega tečaja.

Zlato se vrednoti po tržni ceni, veljavni na datum bilance stanja. Prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene in zaradi spremembe deviznega tečaja se ne obravnava ločeno. Namesto tega se zlato vrednoti le enkrat na podlagi cene za unčo zlata v eurih, ki je bila za leto, končano 31. decembra 2024, določena na podlagi tečaja EUR/USD na dan 31. decembra 2024.

Posebna pravica črpanja (SDR) je opredeljena kot košarica valut, njena vrednost pa je določena kot ponderirana vsota deviznih tečajev petih glavnih valut (ameriškega dolarja, eura, kitajskega renminbija, japonskega jena in britanskega funta). Posebne pravice črpanja, ki so v imetju ECB, so bile preračunane v eure na podlagi tečaja EUR/SDR na dan 31. decembra 2024.

Vrednostni papirji

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike
Dolžniški vrednostni papirji, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike, se obračunavajo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Drugi vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji (razen dolžniških vrednostnih papirjev, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike) in podobna sredstva se vrednotijo po srednjih tržnih cenah ali na podlagi ustrezne krivulje donosnosti na datum bilance stanja, in sicer vsak vrednostni papir posebej. Opcije, vgrajene v vrednostne papirje, za namene vrednotenja niso ločene. Za leto, ki se je končalo 31. decembra 2024, so bile uporabljene srednje tržne cene, ki so veljale na dan 30. decembra 2024.

Tržni vzajemni skladi se prevrednotijo na neto osnovi na ravni sklada, pri čemer se uporabi neto vrednost sredstev. Pobotanje med nerealiziranimi dobički in izgubami različnih vzajemnih skladov se ne izvaja.

Nelikvidne delnice in vsi ostali lastniški vrednostni papirji, ki so v imetju kot trajne naložbe, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Priznavanje prihodkov

Prihodki in odhodki se priznajo v obdobju, v katerem so nastali.^[34] Realizirani dobiček in realizirana izguba iz prodaje tujih valut, zlata in vrednostnih papirjev se zabeležita v izkazu poslovnega izida. Realizirani dobiček in realizirana izguba se izračunata na podlagi povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva.

Nerealizirani dobiček se ne prizna kot prihodek, ampak se evidentira neposredno na računu prevrednotenja.

Nerealizirana izguba se zabeleži v izkazu poslovnega izida, če ob koncu leta presega predhodne prihodke iz prevrednotenja, akumulirane na ustreznem računu prevrednotenja. Nerealizirana izguba iz kateregakoli vrednostnega papirja, valute ali zlata se ne pobota z nerealiziranim dobičkom iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata. V primeru takšne nerealizirane izgube iz katerekoli postavke, zabeležene v izkazu poslovnega izida, se povprečna nabavna vrednost te postavke zmanjša na devizni tečaj ali tržno ceno ob koncu leta.

Izguba zaradi oslabitve se zabeleži v izkazu poslovnega izida in se v naslednjem letu ne stornira, razen če se oslabitev zmanjša in je zmanjšanje povezano z merljivim dogodkom, ki se je zgodil potem, ko je bila oslabitev prvič zabeležena.

Premije ali diskonti za vrednostne papirje se amortizirajo med preostalim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev.

Povratne transakcije

Povratne transakcije so operacije, s katerimi ECB kupi ali proda vrednostne papirje s pogodbo o začasni prodaji ali izvede kreditne operacije z zavarovanjem.

Po pogodbi o začasni prodaji se vrednostni papirji prodajo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovem odkupu od nasprotne stranke za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasni prodaji se evidentirajo kot prejete zavarovane vloge na strani obveznosti v bilanci stanja. Vrednostni papirji, prodani v okviru takšnih pogodb, ostanejo v bilanci stanja ECB.

Po pogodbi o začasnem nakupu se vrednostni papirji kupijo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovi ponovni prodaji nasprotni stranki za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasnem nakupu se evidentirajo kot dana zavarovana posojila na strani sredstev v bilanci stanja, vendar se ne vključijo v imetja vrednostnih papirjev ECB.

Povratne transakcije (vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev), opravljene v okviru programa, ki ga izvaja specializirana institucija, se v bilanci stanja evidentirajo samo, če je bilo zavarovanje dano v obliki gotovine in ta ostane neinvestirana.

Zabilančni instrumenti

Valutni instrumenti, tj. terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi instrumenti, ki vključujejo zamenjavo ene valute za drugo na določen datum v prihodnosti, so vključeni v neto valutno pozicijo zaradi izračuna pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

Obrestni instrumenti se prevrednotijo po posameznih postavkah. Dnevne spremembe gibljivih kritij nedospelih terminskih pogodb na obrestno mero se evidentirajo v izkazu poslovnega izida.

Vrednotenje terminskih transakcij z vrednostnimi papirji se v ECB izvaja po splošno sprejeti metodi vrednotenja z uporabo tržnih cen ter diskontnih faktorjev od datuma poravnave do datuma vrednotenja.

Osnovna sredstva

Osnovna sredstva, vključno z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi, vendar brez zemljišč in umetniških del, se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Zemljišča in umetniška dela se vrednotijo po nabavni vrednosti. Glavna stavba ECB se vrednoti po amortizirani nabavni vrednosti z upoštevanjem oslabitve. Pri amortizaciji glavne stavbe ECB se stroški dodelijo ustreznim komponentam sredstev, ki se amortizirajo v skladu z ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Amortizacija se obračunava linearno od četrtletja, ko je določeno sredstvo postalo na voljo za uporabo, do konca pričakovane dobe koristnosti sredstva. Pri glavnih skupinah sredstev se uporablja naslednja doba koristnosti:

Dolžina amortizacijske dobe pri kapitaliziranih izdatkih za zgradbe in obnovo, povezanih z obstoječimi najetimi prostori ECB, se prilagodi tako, da se upoštevajo dogodki, ki vplivajo na pričakovano dobo koristnosti sredstva.

ECB opravi letni preizkus oslabitve svoje glavne stavbe in sredstev s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami (glej »Najemi« spodaj). Če se opredeli kazalnik oslabitve in se oceni, da bi utegnilo biti sredstvo oslabljeno, se oceni nadomestljiva vrednost. Če je nadomestljiva vrednost nižja od neto knjigovodske vrednosti, se izguba zaradi oslabitve evidentira v izkazu poslovnega izida.

Osnovna sredstva z nakupno vrednostjo do 10.000 EUR se odpišejo v letu nabave.

Osnovna sredstva, ki izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so še vedno v fazi gradnje ali razvoja, se evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«. S tem povezani stroški se prenesejo v ustrezno postavko osnovnih sredstev, ko so ta sredstva na voljo za uporabo.

Najemi

ECB deluje kot najemnik in podnajemodajalec.

ECB kot najemnik
Pri vseh najemih, pri katerih je ECB najemnik in vključujejo opredmeteno osnovno sredstvo, se s tem povezano sredstvo s pravico do uporabe in obveznost iz najema priznata v bilanci stanja na datum začetka najema, tj. ko je sredstvo na voljo za uporabo, in sta vključena v ustrezno postavko osnovnih sredstev »Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva« oziroma »Razno« (obveznosti). Kadar najemi izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so sredstva za najem še vedno v fazi gradnje ali obnove, se stroški, ki so nastali pred datumom začetka najema, evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«.

Sredstva s pravico do uporabe se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Pri sredstvih s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami, se poleg tega upoštevajo tudi oslabitve (za več informacij o letnem preizkusu oslabitve glej »Osnovna sredstva« zgoraj). Amortizacija se obračunava linearno od datuma začetka najema do bodisi konca dobe koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, bodisi do konca trajanja najema, kar nastopi prej.

Na začetku se obveznost iz najema izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin (ki vključujejo samo najemne sestavine pogodbe), diskontiranih po predpostavljeni posojilni obrestni meri, ki bi jo plačala ECB. Nato se obveznost iz najema meri po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti. S tem povezani obrestni odhodki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida pod postavko »Drugi obrestni odhodki«. Če se prihodnje najemnine spremenijo zaradi spremembe indeksa ali drugih ponovnih presoj obstoječe pogodbe, se obveznost iz najema ponovno izmeri. Ob vsakem takšnem ponovnem merjenju se prilagodi tudi knjigovodska vrednost sredstva s pravico do uporabe.

Kratkoročni najemi, ki trajajo 12 mesecev ali manj, in najemi sredstev majhne vrednosti, tj. pod 10.000 EUR (skladno s pragom za priznavanje osnovnih sredstev), so prikazani kot odhodek v izkazu poslovnega izida.

ECB kot podnajemodajalec
Pri vseh najemih, pri katerih je ECB podnajemodajalec, ECB odobri tretjim osebam pravico, da uporabljajo osnovno sredstvo (ali del takšnega sredstva), medtem ko najem med prvotnim najemodajalcem in ECB (glavni najem) ostane veljaven. Podnajem se razvrsti kot finančni ali poslovni najem^[35] v odnosu do sredstva s pravico do uporabe, ki izhaja iz glavnega najema, in ne v odnosu na osnovno sredstvo.

Podnajemi, v katerih je ECB podnajemodajalec, se razvrstijo kot finančni najem, ECB pa iz postavke »Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva« odpravi pripoznanje sredstva s pravico do uporabe, povezanega z glavnim najemom (ali del takšnega sredstva), ki se prenese na podnajemnika, in pod postavko »Razno« (sredstva) pripozna terjatev iz naslova podnajema. Podnajem ne vpliva na obveznost iz najema v zvezi z glavnim najemom.

Na datum začetka najema se terjatev iz naslova podnajema na začetku izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih plačil najemnin, ki jih prejme ECB, diskontiranih z uporabo diskontne stopnje, ki se uporablja za glavni najem. Nato se terjatev iz naslova podnajema meri po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti. S tem povezani obrestni prihodki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida pod postavko »Drugi obrestni prihodki«.

Pozaposlitveni zaslužki in drugi dolgoročni zaslužki v ECB

ECB za svoje zaposlene, za člane Izvršilnega odbora ter za tiste člane Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, upravlja pokojninski program z določenimi zaslužki.

Pokojninski program za zaposlene se financira s sredstvi, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlenih. Obvezni prispevki ECB in zaposlenih so izkazani v stebru z določenimi zaslužki. Zaposleni lahko prostovoljno vplačujejo dodatne prispevke v steber z določenimi prispevki, ki jih je mogoče uporabiti za dodatne zaslužke.^[36] Dodatni zaslužki se določijo na podlagi zneska prostovoljnih prispevkov ter donosa naložb iz teh prispevkov.

Za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke članov Izvršilnega odbora ECB in tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, je vzpostavljen sistem financiranja brez skladov. Za zaposlene se sistem financiranja brez skladov uporablja za pozaposlitvene zaslužke razen pokojnin in za druge dolgoročne zaslužke.

Neto obveznost za določene zaslužke
Obveznost, ki se v zvezi s programom z določenimi zaslužki prizna v bilanci stanja v postavki »Razno« (obveznosti), vključno z drugimi dolgoročnimi zaslužki, je sedanja vrednost obveze za določene zaslužke na datum bilance stanja, zmanjšana za pošteno vrednost sredstev programa, s katerimi se ta obveza financira.

Obvezo za določene zaslužke letno izračunajo neodvisni aktuarji z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke se izračuna tako, da se ocenjeni prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo obrestne mere, ki je določena na podlagi tržne donosnosti visokokakovostnih podjetniških obveznic v eurih na datum bilance stanja, ki imajo podoben rok do zapadlosti kot ta obveza.

Aktuarski dobički in izgube lahko nastanejo zaradi izkustvenih prilagoditev (če se dejstva razlikujejo od predhodnih aktuarskih predpostavk) in sprememb v aktuarskih predpostavkah.

Neto stroški za določene zaslužke
Neto stroški za določene zaslužke so razdeljeni v komponente, ki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida, medtem ko se ponovne izmere pozaposlitvenih zaslužkov v bilanci stanja izkažejo v postavki »Računi prevrednotenja«.

Neto znesek, ki bremeni izkaz poslovnega izida, obsega:

1. stroške sprotnega službovanja v tekočem letu iz naslova določenih zaslužkov;
2. stroške preteklega službovanja iz naslova določenih zaslužkov, ki so posledica spremenjenega programa;
3. neto obresti od neto obveznosti za določene zaslužke po diskontni stopnji;
4. ponovne izmere drugih pozaposlitvenih zaslužkov, zajete v celoti.

Neto znesek, prikazan v postavki »Računi prevrednotenja«, obsega naslednje postavke:

1. aktuarske dobičke in izgube iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov;
2. dejanski donos od sredstev programa razen zneskov, ki so zajeti v neto obrestih od neto obveznosti za določene zaslužke;

Te zneske letno vrednotijo neodvisni aktuarji z namenom, da se ugotovi ustrezna obveznost, ki se prikaže v računovodskih izkazih.

Stanja znotraj ESCB/Eurosistema

Stanja znotraj ESCB so predvsem rezultat čezmejnih plačil v Evropski uniji (EU), ki se poravnajo v centralnobančnem denarju v eurih. Te transakcije večinoma sprožijo zasebni subjekti (npr. kreditne institucije, gospodarske družbe ali posamezniki). Poravnajo se v sistemu TARGET – transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času – in zaradi njih nastanejo dvostranska stanja na računih, ki jih imajo centralne banke EU v sistemu TARGET. Na te račune vplivajo tudi plačila, ki jih izvajajo ECB in nacionalne centralne banke. Vse poravnave se avtomatično agregirajo in prilagodijo tako, da skupaj tvorijo eno samo pozicijo za vsako nacionalno centralno banko do ECB. Te pozicije v knjigah ECB predstavljajo neto terjatev ali obveznost posamezne nacionalne centralne banke do ostalega Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Gibanja na računih TARGET se dnevno beležijo v računovodskih evidencah ECB in nacionalnih centralnih bank.

Stanja znotraj Eurosistema, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja v razmerju do ECB in izhajajo iz sistema TARGET, se v bilanci stanja ECB prikažejo skupaj kot ena sama neto pozicija sredstev ali obveznosti bodisi pod postavko »Terjatve v povezavi s TARGET (neto)« ali pod postavko »Obveznosti v povezavi s TARGET (neto)«. Stanja znotraj ESCB, ki jih imajo nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja v razmerju do ECB in izhajajo iz njihovega sodelovanja v sistemu TARGET,^[37] se razkrijejo pod postavko »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«.

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, se vključijo kot eno neto sredstvo v postavko »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Bankovci v obtoku« spodaj).

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz prenosa deviznih rezerv na ECB s strani nacionalnih centralnih bank, ki so se pridružile Eurosistemu, so izražena v eurih in prikazana pod postavko »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«.

Druga stanja znotraj Eurosistema v eurih (npr. vmesna razdelitev dobička ECB nacionalnim centralnim bankam, če se izvede) se v bilanci stanja ECB prikažejo kot ena sama neto pozicija sredstev ali obveznosti bodisi pod postavko »Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)« bodisi pod postavko »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«.

Bankovci v obtoku

Bankovce eura izdajajo ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja, ki skupaj tvorijo Eurosistem.^[38] Skupna vrednost eurobankovcev v obtoku se centralnim bankam Eurosistema razdeli na zadnji delovni dan v mesecu v skladu s ključem za razdelitev bankovcev.^[39]

Evropski centralni banki je bil dodeljen 8-odstotni delež od skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, ki se razkrije na strani obveznosti bilance stanja v postavki »Bankovci v obtoku«. Delež ECB v skupnem obsegu eurskih bankovcev v obtoku je krit s terjatvami do nacionalnih centralnih bank. Te terjatve, ki se obrestujejo,^[40] se razkrijejo v postavki »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« zgoraj). Obrestni prihodki od teh terjatev se v izkaz poslovnega izida vključijo pod postavko »Obrestni prihodki«.

Rezervacija za finančna tveganja

Svet ECB se lahko odloči, da vse ali del prihodkov ECB prenese v rezervacijo za finančna tveganja. Ta rezervacija se lahko uporabi v obsegu, ki je po mnenju Sveta ECB potreben za pokritje izgub, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem. Velikost in nadaljnja potrebnost rezervacije za finančna tveganja se ugotavljata letno na podlagi ocene ECB o izpostavljenosti tem tveganjem in z upoštevanjem širokega nabora dejavnikov, razen če (i) je njena velikost enaka nič in (ii) ECB nima prihodkov, ki bi jih lahko prenesla vanjo.^[41]

Vmesna razdelitev dobička

Znesek, enak seštevku prihodkov ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku in prihodkov ECB iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, kupljenih v okviru (i) programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, (ii) tretjega programa nakupa kritih obveznic, (iii) programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, (iv) programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in (v) izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, se razdeli v januarju naslednjega leta v okviru vmesne razdelitve dobička, razen če Svet ECB ne odloči drugače.^[42] Taka odločitev se sprejme, kadar Svet ECB na podlagi obrazložene ocene, ki jo pripravi Izvršilni odbor, pričakuje, da bo ECB imela skupno letno izgubo ali da bo ustvarila letni dobiček, ki bo manjši od teh prihodkov. Svet ECB se lahko tudi odloči, da prenese vse ali del teh prihodkov v rezervacijo za finančna tveganja (glej zgoraj »Rezervacije za finančna tveganja«).

Svet ECB se lahko poleg tega odloči, da bo znesek prihodkov iz naslova eurobankovcev v obtoku, ki se razdeli v januarju, zmanjšal za stroške, ki jih ima ECB v zvezi z izdajanjem in obdelavo eurobankovcev.

Dogodki po datumu bilance stanja

Vrednost sredstev in obveznosti se prilagodi glede na dogodke, ki so se pojavili med datumom letne bilance stanja in datumom, ko Izvršilni odbor odobri predložitev zaključnega računa Svetu ECB v potrditev, če ti dogodki pomembno vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja.

Pomembni dogodki po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, so razkriti v pojasnilih.

Spremembe računovodskih usmeritev

Računovodske usmeritve, ki jih uporablja ECB, v letu 2024 niso bile spremenjene.

Spremembe računovodskih ocen

Leta 2024 je ECB spremenila metodo, ki se uporablja za pridobivanje obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo. Kuponske obresti, premije in diskonti na te vrednostne papirje se zdaj priznajo po metodi notranje stopnje donosa (IRR). Pred tem se je metoda IRR uporabljala za premije in diskonte, medtem ko se je za kuponske obresti uporabljala linearna metoda. Sprememba vpliva na čas priznavanja prihodkov, medtem ko skupni dobiček ali izguba v celotnem obdobju veljavnosti vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo ostanejo nespremenjeni.

Spremembe v predstavljanju računovodskih izkazov

S Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2024/2938 z dne 14. novembra 2024 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2024/32) so bile uvedene spremembe v predstavitvi postavk »Izguba tekočega leta« in »Prenesena akumulirana izguba« v bilanci stanja. V zaključnem računu ECB za leto 2023 je bila postavka »Izguba tekočega leta« predstavljena kot samostojna postavka na strani sredstev, v skladu z veljavnim Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2016/35), z vsemi spremembami, medtem ko prenesenih akumuliranih izgub ni bilo.^[43] V zaključnem računu ECB za leto 2024 sta tako »Dobiček/(izguba) tekočega leta« kot tudi »Prenesena akumulirana izguba« predstavljeni kot samostojni negativni postavki na strani obveznosti v bilanci stanja.

Poleg tega so bile s Sklepom (EU) 2024/2938 uvedene dodatne spremembe v strukturi bilance stanja in izkaza poslovnega izida ECB. Te so naslednje: (i) razdelitev postavke »Rezervacije« v postavki »Rezervacije za tveganja«^[44] in »Druge rezervacije« v bilanci stanja ter (ii) odprava razčlenitve pod postavko »Obrestni prihodki« in »Obrestni odhodki« v izkazu poslovnega izida ob navedbi ustreznih informacij v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Namen teh sprememb je med drugim izboljšati transparentnost in povečati informacijsko vrednost računovodskih izkazov ECB.

Primerljivi podatki za leto 2023 so bili ustrezno prilagojeni. Zaradi predstavitve izgube v višini 1.266 milijonov EUR, ki je bila razkrita za leto 2023 kot negativna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja so se skupna sredstva in obveznosti za to leto zmanjšali na 673.229 milijonov EUR, v primerjavi s 674.496 milijoni EUR, kot je bilo razkrito v zaključnem računu ECB za leto 2023.

Kot zadnje, ECB je leta 2024 spremenila predstavitev obrestnih prihodkov (npr. kuponskih obresti) in obrestnih odhodkov (npr. amortizacije premij) za postavke, ki niso povezane z operacijami denarne politike. Doslej so obstajali različni načini pobotanja obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v postavki »Neto obrestni prihodki«, predstavljeni v izkazu poslovnega izida, odvisno od vrste posla. ECB je sklenila, da se od leta 2024 obresti, ki izhajajo iz posameznih vrst instrumentov v okviru ene bilančne postavke ali portfelja, predstavijo na neto osnovi bodisi pod postavko »Obrestni prihodki« ali pod postavko »Obrestni odhodki«, odvisno od tega, ali je neto znesek za dano vrsto instrumenta ali portfelj pozitiven ali negativen. Ocenjeno je bilo, da takšna predstavitev bolje odraža vsebino posla, hkrati pa je usklajena z načelom neto pobotanja, ki se uporablja za obrestne prihodke in odhodke, ki izhajajo iz sredstev in obveznosti, povezanih z operacijami denarne politike.^[45] Primerljivi zneski za leto 2023 so bili prilagojeni kot sledi:

Drugo

V skladu s členom 27 Statuta ESCB in na podlagi priporočila Sveta ECB je Svet EU odobril imenovanje družbe Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft, Düsseldorf (Zvezna republika Nemčija) za zunanjega revizorja ECB za obdobje petih let do konca poslovnega leta 2022. Leta 2023 je na priporočilo Sveta ECB odobril podaljšanje tega obdobja za dodatni dve leti do konca poslovnega leta 2024.

2.4 Pojasnila k bilanci stanja

Pojasnilo št. 1 – Zlato in terjatve v zlatu

Ta postavka obsega imetja zlata ECB:

Eurska vrednost imetij zlata se je povečala predvsem zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« ter pojasnilo št. 15 »Računi prevrednotenja«).

Pojasnilo št. 2 – Terjatve do nerezidentov in rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Pojasnilo št. 2.1 – Terjatve do MDS

Ta postavka predstavlja imetja ECB v obliki posebnih pravic črpanja (SDR), ki so na dan 31. decembra 2024 znašala 2.227 milijonov EUR (2023: 2.083 milijonov EUR). Imetja izhajajo iz prostovoljnega trgovalnega dogovora z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) o kupoprodaji posebnih pravic črpanja, po katerem je ta pooblaščen, da v imenu ECB prodaja ali kupuje posebne pravice črpanja za eure v okviru najnižje in najvišje ravni imetij. Posebne pravice črpanja se v računovodske namene obravnavajo kot tuja valuta (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Imetja ECB v obliki posebnih pravic črpanja so se leta 2024 povečala zaradi obrestnih prihodkov, ustvarjenih med letom. K povečanju eurske vrednosti teh imetij je prispevala tudi apreciacija posebnih pravic črpanja glede na euro v letu 2024.

Pojasnilo št. 2.2 – Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Ti dve postavki obsegata stanja pri bankah in posojila v tuji valuti ter naložbe v vrednostne papirje, izražene v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih.

Skupna vrednost teh postavk se je v letu 2024 povečala predvsem zaradi apreciacije ameriškega dolarja glede na euro ter ponovnega investiranja prihodkov, ustvarjenih med letom, ki so v glavnem izhajali iz dolarskega portfelja.

Neto devizna imetja ECB^[46] so bila naslednja:

V letu 2024 ni bilo posegov na deviznem trgu.

Pojasnilo št. 3 – Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Na dan 31. decembra 2024 je ta postavka vključevala salde tekočih računov pri rezidentih euroobmočja v višini 2 milijona EUR (2023: 17 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 4 – Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 4.1 – Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Na dan 31. decembra 2024 je ta postavka vključevala dolžniške vrednostne papirje, ki jih je ECB pridobila v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP), tretjega programa nakupa kritih obveznic (CBPP3), programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP).

Portfelj v okviru programa APP se je v letu 2024^[47] še naprej zmanjševal, saj je Eurosistem julija 2023 prenehal ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev.^[48]

Kar zadeva program PEPP,^[49] je Eurosistem po sklepu Sveta ECB iz decembra 2023^[50] v prvi polovici leta 2024 še naprej v celoti ponovno investiral glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. V drugi polovici leta se je portfelj programa PEPP v povprečju vsak mesec zmanjšal za 7,5 milijarde EUR, saj Eurosistem ni ponovno investiral vseh glavnic zapadlih vrednostnih papirjev. Ponovno investiranje v okviru programa PEPP se je končalo ob koncu leta 2024.

Dolžniški vrednostni papirji, kupljeni v okviru teh programov, se evidentirajo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve (glej »Vrednostni papirji« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Odplačna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB, ter njihova tržna vrednost^[51] (ki ni evidentirana v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida in je navedena samo za primerjavo) sta bili naslednji:

Odplačna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev v imetju ECB se je tekom leta spremenila takole:

Svet ECB redno ocenjuje finančna tveganja, povezana z vrednostnimi papirji, ki so v imetju ECB v okviru omenjenih programov.

V ta namen se letno izvajajo preizkusi oslabitve, v katerih se uporabijo podatki ob koncu leta, odobri pa jih Svet ECB. V teh preizkusih se kazalniki oslabitve ocenijo za vsak program posebej. V primerih, v katerih so zabeleženi kazalniki oslabitve, se opravijo dodatne analize, s katerimi se potrdi, da oslabitveni dogodek ni prizadel gotovinskega toka vrednostnih papirjev. Na podlagi rezultatov letošnjih preizkusov oslabitve ni ECB v letu 2024 zabeležila nobene izgube pri vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike.

Odplačna vrednost^[52] vrednostnih papirjev v imetju Eurosistema je bila naslednja:

Pojasnilo št. 5 – Terjatve znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 5.1 – Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka vključuje terjatve ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Na dan 31. decembra 2024 je skupno stanje te postavke znašalo 127.067 milijonov EUR (2023: 125.378 milijonov EUR). Obrestovanje teh terjatev se je leta 2024 izračunavalo dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja (glej pojasnilo št. 24.2 »Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema« in pojasnilo št. 34 »Sprememba obrestne mere, ki se uporablja za obrestovanje stanj znotraj Eurosistema«).

Pojasnilo št. 6 – Druga sredstva

Pojasnilo št. 6.1 – Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Ta postavka vključuje:

Za glavno stavbo ECB in poslovne stavbe s pravico do uporabe je bil ob koncu leta izveden preizkus oslabitve in zabeležena ni bila nobena izguba zaradi oslabitve.

Pojasnilo št. 6.2 – Druga finančna sredstva

To postavko sestavlja predvsem portfelj lastnih sredstev ECB, v katerem so večinoma naložbe vplačanega kapitala ECB ter zneski v splošnem rezervnem skladu in zneski v rezervaciji za finančna tveganja. Vključuje tudi 3.211 delnic Banke za mednarodne poravnave (BIS) z nabavno vrednostjo 42 milijonov EUR in druge tekoče račune v eurih.

Ta postavka je bila sestavljena iz naslednjih komponent:

Neto povečanje te postavke v letu 2024 je bilo predvsem posledica ponovnega investiranja obrestnih prihodkov, ustvarjenih s portfeljem lastnih sredstev.

Pojasnilo št. 6.3 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Ta postavka vključuje spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2024 (glej pojasnilo št. 21 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Te spremembe v vrednotenju so znašale 681 milijonov EUR (2023: 552 milijonov EUR) So posledica pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti ustrezne tuje valute (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 6.4 – Aktivne časovne razmejitve

Ta postavka vključuje:

Na dan 31. decembra 2024 je ta postavka vključevala natečene obresti od terjatev do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v zvezi s stanji v sistemu TARGET za december 2024 (glej pojasnilo št. 12.2 »Obveznosti v povezavi s TARGET (neto)«) ter natečene obresti od terjatev ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema za zadnje četrtletje 2024 (glej pojasnilo št. 5.1 »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«). Ti zneski so bili poravnani v januarju 2025.

Postavka je obsegala tudi natečene kuponske obresti od vrednostnih papirjev, vključno z obrestmi, plačanimi ob nakupu (glej pojasnilo št. 2.2 »Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti«, pojasnilo št. 4 »Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih« ter pojasnilo št. 6.2 »Druga finančna sredstva«).

Neplačani prihodki, povezani z nadzorniškimi nalogami, ustrezajo nadomestilom za nadzor, ki bodo prejeta za leto 2024. Ta znesek bo zbran v letu 2025 (glej pojasnilo št. 27 »Neto prihodki/(odhodki) iz provizij«).^[53]

Preostanek te postavke je v glavnem vključeval (i) nezaračunane prihodke od projektov in storitev ESCB (glej pojasnilo št. 29 »Drugi prihodki«), (ii) natečene obrestne prihodke od drugih finančnih instrumentov ter (iii) razna predplačila.

Pojasnilo št. 6.5 – Razno

Na dan 31. decembra 2024 je ta postavka znašala 53 milijonov EUR (2023: 88 milijonov EUR) in je obsegala predvsem stanja v višini 24 milijonov EUR (2023: 28 milijonov EUR), povezana z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2024 (glej pojasnilo št. 21 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe omenjenih transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Vključevala je tudi terjatve v zvezi s projekti in storitvami ESCB (glej pojasnilo št. 29 »Drugi prihodki«) ter stanja v zvezi z vračilom plačanega davka na dodano vrednost.

Pojasnilo št. 7 – Bankovci v obtoku

Ta postavka vključuje delež ECB (8%) v skupni količini eurobankovcev v obtoku (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«), ki je na dan 31. decembra 2024 znašal 127.067 milijonov EUR (2023: 125.378 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 8 – Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Centralne banke Eurosistema imajo možnost, da kot zavarovanje v operacijah posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PSPP, in vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programa PEPP, sprejemajo tudi gotovino, ne da bi jo morale ponovno investirati. Te operacije v primeru ECB izvajajo specializirane institucije.

Na dan 31. decembra 2024 so stanja iz takšnih transakcij posojanja, ki so bile izvedene s kreditnimi institucijami euroobmočja, znašala 2.388 milijonov EUR (2023: 4.699 milijonov EUR). Gotovina, prejeta kot zavarovanje, je bila prenesena na račune TARGET in ker je ob koncu leta ostala neinvestirana, so bile te transakcije zabeležene v bilanci stanja (glej »Povratne transakcije« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 18 »Programi posojanja vrednostnih papirjev«).^[54]

Pojasnilo št. 9 – Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 9.1 – Država

Na dan 31. decembra 2024 je ta postavka vključevala vloge Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF) v višini 73 milijonov EUR (2023: 143 milijonov EUR). Ob koncu leta 2023 je vključevala tudi vloge Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). V skladu s členom 21 Statuta ESCB lahko ECB nastopa kot fiskalni agent za institucije, organe, urade ali agencije Unije, institucionalne enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, druge osebe javnega prava ali javna podjetja držav članic.

Pojasnilo št. 9.2 – Druge obveznosti

Ta postavka vključuje stanja podsistemov euroobmočja,^[55] ki so s sistemom TARGET povezani prek komponente TARGET-ECB. Na dan 31. decembra 2024 so znašala 24.482 milijonov EUR (2023: 20.479 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 10 – Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih

Ta postavka vključuje:

Na dan 31. decembra 2024 so bile največji del te postavke vloge, ki jih ECB v vlogi fiskalnega agenta za Evropsko komisijo sprejema v zvezi z upravljanjem najemanja in dajanja posojil v EU (glej pojasnilo št. 22 »Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil«).

Vključevala je tudi stanja v sistemu TARGET, ki so jih imele nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja do ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«) in stanja, ki so jih imeli podsistemi zunaj euroobmočja, povezani s sistemom TARGET prek komponente TARGET-ECB.

Poleg tega je vključevala stanja iz nedospelih transakcij posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PSPP, in iz transakcij posojanja vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru PEPP, izvedenih s kreditnimi institucijami zunaj euroobmočja. Gotovina, prejeta kot zavarovanje, je bila prenesena na račune TARGET in ker je ob koncu leta ostala neinvestirana, so bile te transakcije zabeležene v bilanci stanja (glej »Povratne transakcije« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 18 »Programi posojanja vrednostnih papirjev«).

Preostanek te postavke je bilo stanje, ki je nastalo na podlagi stalnega dogovora o povratnih valutnih zamenjavah z ameriško centralno banko. V okviru tega dogovora ECB od centralne banke Federal Reserve Bank of New York s transakcijo zamenjave prejme ameriške dolarje s ciljem, da bi nasprotnim strankam Eurosistema ponudila kratkoročno financiranje v ameriških dolarjih. Hkrati ECB izvede verižne transakcije zamenjave z nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, ki pridobljena sredstva uporabijo za operacije povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, ki jih z nasprotnimi strankami Eurosistema izvedejo v obliki povratnih transakcij. Zaradi verižnih transakcij zamenjave nastanejo stanja znotraj Eurosistema med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja. Poleg tega zaradi transakcij zamenjave, ki jih ECB izvaja s centralno banko Federal Reserve Bank of New York in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, nastanejo tudi terminske terjatve in obveznosti, ki se evidentirajo na zabilančnih računih (glej pojasnilo št. 21 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«).

Pojasnilo št. 11 – Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v tuji valuti

Pojasnilo št. 11.1 – Depoziti, stanja in druge obveznosti

Na dan 31. decembra 2024 v tej postavki ni bilo stanj, medtem ko je konec leta 2023 obsegala obveznost v tuji valuti do nerezidenta euroobmočja v višini 24 milijonov EUR, ki je nastala v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 12 – Obveznosti znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 12.1 – Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv

To so obveznosti do nacionalnih centralnih bank euroobmočja, ki so nastale s prenosom deviznih rezerv na ECB, ko so se te banke pridružile Eurosistemu. V skladu s členom 30.2 Statuta ESCB se ti prispevki določijo sorazmerno z deležem nacionalnih centralnih bank v vpisanem kapitalu ECB.

Po petletni prilagoditvi uteži nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala ECB na dan 1. januarja 2024 so se uteži nacionalnih centralnih bank euroobmočja v vpisanem kapitalu ECB zmanjšale (glej pojasnilo št. 16 »Kapital in rezerve«). Zaradi tega so se te obveznosti 1. januarja 2024 zmanjšale za 109 milijonov EUR, ki so bili vrnjeni nacionalnim centralnim bankam euroobmočja.

Obrestovanje teh obveznosti v letu 2024 se je izračunavalo dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v operacijah glavnega refinanciranja, prilagojeni tako, da odraža ničelno stopnjo donosa zlata (glej pojasnilo št. 24.3 »Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami« in pojasnilo št. 34 »Sprememba obrestne mere, ki se uporablja za obrestovanje stanj znotraj Eurosistema«).

Pojasnilo št. 12.2 – Obveznosti v zvezi s sistemom TARGET (neto)

Ta postavka vključuje stanja v sistemu TARGET, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja do ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Zmanjšanje neto obveznosti v sistemu TARGET je bilo predvsem posledica denarnih prilivov zaradi (i) zapadlosti vrednostnih papirjev v okviru programov APP in PEPP, ki so bili poravnani prek računov v sistemu TARGET in so bili le delno izravnani s ponovnim investiranjem v okviru programa PEPP (glej pojasnilo št. 4 »Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih«) in zaradi (ii) višjih vlog, ki jih je ECB sprejela v vlogi fiskalnega agenta Evropske komisije v zvezi z upravljanjem dejavnosti najemanja in dajanja posojil v EU (glej pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«). Učinek teh dejavnikov so deloma izravnali predvsem denarni odlivi zaradi obrestnih odhodkov od neto obveznosti ECB v sistemu TARGET (glej pojasnilo št. 24.5 »Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank«).

Leta 2024 se je obrestovanje pozicij v sistemu TARGET, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja do ECB, razen stanj, ki izhajajo iz verižnih transakcij zamenjave v povezavi z operacijami povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, izračunavalo dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v svojih avkcijah za operacije glavnega refinanciranja (glej pojasnilo št. 24.5 »Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank« in pojasnilo št. 34 »Sprememba obrestne mere, ki se uporablja za obrestovanje stanj znotraj Eurosistema«).

Pojasnilo št. 12.3 – Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)

Na dan 31. decembra 2024 je ta postavka znašala 40 milijonov EUR (2023: 40 milijonov EUR). Obsegala je predvsem vloge, ki jih ECB v vlogi fiskalnega agenta za Evropsko komisijo sprejema v zvezi z upravljanjem najemanja in dajanja posojil v EU (glej pojasnilo št. 22 »Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil«).

Pojasnilo št. 13 – Druge obveznosti

Pojasnilo št. 13.1 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Na dan 31. decembra 2024 v tej postavki ni bilo stanj. Ob koncu leta 2023 je postavka vključevala predvsem spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile ob koncu leta nedospele (glej pojasnilo št. 21 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Te spremembe v vrednotenju so znašale 68 milijonov EUR. So posledica pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti ustrezne tuje valute (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 13.2 – Pasivne časovne razmejitve

Ta postavka vključuje:

Na dan 31. decembra 2024 sta bili glavni komponenti v tej postavki natečene obresti od stanj v sistemu TARGET, ki pripadajo nacionalnim centralnim bankam, za december 2024 (glej pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 12.2 »Obveznosti v zvezi s sistemom TARGET (neto)«) ter natečene obresti, plačljive nacionalnim centralnim bankam euroobmočja za leto 2024 iz naslova njihovih terjatev v zvezi z deviznimi rezervami, prenesenimi na ECB (glej pojasnilo št. 12.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«). Ti zneski so bili poravnani v januarju 2025.

Postavka je obsegala tudi natečene obresti od vlog, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta (glej pojasnilo št. 9.1 »Širše opredeljena država«, pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 12.3 »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«).

Preostanek te postavke so bile predvsem (i) natečene obresti od stanj podsistemov euroobmočja, ki so s sistemom TARGET povezani prek komponente TARGET-ECB (glej pojasnilo št. 9.2 »Druge obveznosti«), (ii) razne časovne razmejitve in odloženi prihodki.

Pojasnilo št. 13.3 – Razno

Na dan 31. decembra 2024 je ta postavka znašala 1.327 milijonov EUR (2023: 1.401 milijon EUR). Skupni znesek je vključeval stanja v višini 574 milijonov EUR (2023: 635 milijonov EUR) v zvezi z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2024 (glej pojasnilo št. 21 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe omenjenih transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja, v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Postavka je vključevala tudi obveznost iz najema v višini 110 milijonov EUR (2023: 117 milijonov EUR) (glej »Najemi« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Poleg tega je vključevala neto obveznost ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih^[56] in članov Izvršilnega odbora ECB ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB.

Pozaposlitveni zaslužki in drugi dolgoročni zaslužki v ECB

Bilanca stanja
Zneski, ki so bili v zvezi s pozaposlitvenimi in drugimi dolgoročnimi zaslužki zaposlenih priznani v bilanci stanja pod postavko »Razno (obveznosti)«, so bili naslednji:

Sedanja vrednost obveze do zaposlenih v višini 2.712 milijonov EUR v letu 2024 (2023: 2.458 milijonov EUR) je vključevala zaslužke, ki se financirajo brez skladov, v višini 293 milijonov EUR (2023: 278 milijonov EUR) iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov razen pokojnin ter iz naslova drugih dolgoročnih zaslužkov. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke do članov Izvršilnega odbora in do članov Nadzornega odbora v višini 37 milijonov EUR (2023: 35 milijonov EUR) se nanaša izključno na sistem financiranja brez skladov, ki velja za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke.

Ponovna izmera neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov je v bilanci stanja pripoznana pod postavko »Računi prevrednotenja«. V letu 2024 je dobiček zaradi ponovne izmere pod to postavko znašal 416 milijonov EUR (2023: 238 milijonov EUR) (glej pojasnilo št. 15 »Računi prevrednotenja«).

Spremembe v obvezi za določene zaslužke, sredstvih programa in rezultatih ponovne izmere
Spremembe v sedanji vrednosti obveze za določene zaslužke so bile naslednje:

Stroški preteklega službovanja v letu 2024 so bili povezani s sedanjimi vplačniki in upokojenci ter so posledica spremembe pravil pokojninskih programov ECB v letu 2024, v skladu s katerimi bo letno zvišanje pokojnin od leta 2026 usklajeno z letno splošno prilagoditvijo plač za zaposlene v ECB.

Dobiček zaradi ponovne izmere obveze za določene zaslužke je v letu 2024 nastal predvsem zaradi zvišanja diskontne stopnje, ki je bila uporabljena pri aktuarskem vrednotenju, s 3,4% v letu 2023 na 3,6% v letu 2024, ter zaradi spremembe demografskih predpostavk.

Spremembe v pošteni vrednosti sredstev programa za zaposlene v stebru z določenimi zaslužki so bile naslednje:

Dobiček zaradi ponovne izmere sredstev programa v letu 2024 je posledica dejstva, da je bil dejanski donos enot sklada višji od predvidenih obrestnih prihodkov od sredstev programa, ki so temeljili na predpostavki o diskontni stopnji 3,4%.

Spremembe rezultatov ponovne izmere so bile naslednje:

Izkaz poslovnega izida
Zneski, priznani v izkazu poslovnega izida, so naslednji:

Zneski, priznani v izkazu poslovnega izida za stroške sprotnega službovanja, obrestne stroške od obveze in obrestne prihodke od sredstev programa, se ocenijo z uporabo stopenj, ki so bile uporabljene v preteklem letu. Diskontna stopnja, uporabljena za aktuarsko vrednotenje, se je znižala s 3,9% v letu 2022 na 3,4% v letu 2023, zato so se v letu 2024 povečali stroški sprotnega službovanja. Obrestni stroški od obveze in obrestni prihodki od sredstev programa so se povečali tudi zaradi višjega stanja, ki je izravnalo učinek nižje uporabljene diskontne stopnje.

Stroški preteklega službovanja, ki so posledica spremembe pravil o pokojninskih programih ECB v letu 2024, so bili v celoti priznani v izkazu poslovnega izida za leto, v katerem je bila sprejeta odločitev o spremembi.

Glavne predpostavke
Pri vrednotenju postavk iz tega pojasnila so neodvisni aktuarji uporabili predpostavke, ki jih je za namene računovodstva in razkritja sprejel Izvršilni odbor. Glavne predpostavke, uporabljene za izračun obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov in drugih dolgoročnih zaslužkov, so bile naslednje:

Pojasnilo št. 14 – Rezervacije

Pojasnilo št. 14.1 – Druge rezervacije

Na dan 31. decembra 2024 je ta postavka vključevala rezervacijo za upravne stroške v višini 72 milijonov EUR (2023: 67 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 15 – Računi prevrednotenja

Ta postavka vključuje predvsem stanja prevrednotenja, ki izhajajo iz nerealiziranega dobička od sredstev, obveznosti in zabilančnih instrumentov (glej »Priznavanje prihodkov«, »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti«, »Vrednostni papirji« in »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Vključuje tudi ponovno izmero neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov (glej »Pozaposlitveni zaslužki in drugi dolgoročni zaslužki v ECB« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 13.3 »Razno«).

Računi prevrednotenja so se v letu 2024 zvišali predvsem zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih. Povečali so se tudi računi prevrednotenja v zvezi s tujo valuto, in sicer predvsem zaradi apreciacije ameriškega dolarja v razmerju do eura.

Pri prevrednotenju ob koncu leta so bili uporabljeni naslednji tečaji:

Pojasnilo št. 16 – Kapital in rezerve

Pojasnilo št. 16.1 – Kapital

Sprememba kapitalskega ključa ECB
V skladu s členom 29 Statuta ESCB se uteži, določene nacionalnim centralnim bankam za vpis kapitala ECB, prilagodijo vsakih pet let.^[57] Peta takšna prilagoditev od ustanovitve ECB je bila opravljena 1. januarja 2024.

Vplačani kapital ECB
Vplačani kapital ECB se je 1. januarja 2024 zmanjšal za 23 milijonov EUR. Razloga za to sta skupno zmanjšanje (za 0,2200 odstotne točke) uteži nacionalnih centralnih bank euroobmočja (ki vpise vplačajo v celoti) v vpisanem kapitalu ECB v višini 10.825 milijonov EUR ter enakovredno povečanje uteži nacionalnih centralnih bank zunaj euroobmočja (ki vplačajo samo 3,75% svojih vpisov).

V naslednji tabeli so prikazane spremembe kapitalskega ključa, vpisanega kapitala in vplačanega kapitala:

Nacionalne centralne banke euroobmočja so svoj delež vpisanega kapitala vplačale v celoti.

Nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja morajo kot svoj prispevek k stroškom poslovanja ECB vplačati 3,75% svojega deleža vpisanega kapitala. Nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja niso upravičene do udeležbe v razdeljivem dobičku ECB in niso dolžne kriti morebitnih izgub ECB.

Pojasnilo št. 17 – Prenesena akumulirana izguba

Na dan 31. decembra 2024 je ta postavka znašala 1.266 milijonov EUR (2023: 0). Obsegala je izgubo ECB za leto 2023, ki je bila po sklepu Sveta ECB prenesena v bilanco stanja ECB in bo pokrita s prihodnjimi dobički.

2.5 Zabilančni instrumenti

Pojasnilo št. 18 – Programi posojanja vrednostnih papirjev

ECB ima v okviru upravljanja lastnih sredstev sklenjen sporazum o programu posojanja vrednostnih papirjev, v skladu s katerim specializirana institucija v imenu ECB sklepa transakcije posojanja vrednostnih papirjev. V skladu s sklepi Sveta ECB je dala ECB na voljo za posojanje tudi vrednostne papirje v imetju za namene denarne politike.^[58]

Odvisno od prejetega zavarovanja se operacije posojanja vrednostnih papirjev evidentirajo na (i) zabilančnih računih, kadar so izvedene na podlagi zavarovanja z vrednostnimi papirji, ali (ii) na računih bilance stanja, kadar so izvedene na podlagi zavarovanja z gotovino, ki ob koncu leta ostane neinvestirana (glej pojasnilo št. 8 »Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).

Tržna vrednost posojenih vrednostnih papirjev in ustreznega zavarovanja je bila naslednja:

Pojasnilo št. 19 – Terminske pogodbe na obrestno mero

Ob koncu leta so bile nedospele naslednje devizne transakcije, preračunane po tržnih tečajih ob koncu leta:

Te transakcije so bile izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 20 – Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Na dan 31. decembra 2024 ni bilo nedospelih terminskih transakcij z vrednostnimi papirji. Nasprotno so ob koncu leta 2023 ostali nedospeli terminski nakupi in prodaje vrednostnih papirjev, oboji v višini 45 milijonov EUR, preračunani po deviznih tečajih ob koncu leta:

Te transakcije so bile izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 21 – Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti

Upravljanje deviznih rezerv
Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti so se izvajale v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB. Nedospele terjatve in obveznosti iz teh transakcij, preračunane po deviznih tečajih ob koncu leta, so bile naslednje:

Dogovori o zamenjavah za povečevanje likvidnosti
ECB je članica mreže centralnih bank, ki sodelujejo v valutnih zamenjavah, in ima vzpostavljene vzajemne dogovore o zamenjavah s centralnimi bankami Kanade, Združenega kraljestva, Japonske, ZDA in Švice. Ima tudi vzajemen sistem valutnih zamenjav s kitajsko centralno banko. Ti dogovori o zamenjavah omogočajo (i) zagotavljanje likvidnosti bankam v euroobmočju v vseh valutah zgoraj navedenih centralnih bank ali (ii) zagotavljanje eurske likvidnosti finančnim institucijam v jurisdikcijah zgornjih centralnih bank. Poleg tega so dogovori o zamenjavah vzpostavljeni tudi s centralnima bankama Danmarks Nationalbank in Sveriges riksbank za zagotavljanje eurske likvidnosti finančnim institucijam v njihovih jurisdikcijah. Namen teh dogovorov je ublažiti napetosti na mednarodnih trgih financiranja in čim bolj zmanjšati tveganje negativnih povratnih učinkov.^[59]

Terjatve in obveznosti v ameriških dolarjih z datumom zapadlosti v letu 2025 so nastale z zagotavljanjem likvidnosti v ameriških dolarjih nasprotnim strankam Eurosistema (glej pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).

Pojasnilo št. 22 – Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil

V letu 2024 je bila ECB še naprej odgovorna za upravljanje računov in obdelavo plačil v zvezi z operacijami najemanja in dajanja posojil v EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči, Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo in sporazuma o posojilih Grčiji.

V odziv na pandemijo COVID-19 je EU dajala posojila državam članicam v okviru instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). Ta instrument je 31.decembra 2022 prenehal biti na voljo, vendar so izdaje iz tega naslova vključevale obveznice z zapadlostjo od 5 do 30 let.

EU je v letu 2024 še naprej zagotavljala tudi financiranje v obliki nepovratne finančne pomoči in podpore v obliki posojil državam članicam v okviru programa »EU naslednje generacije« (NGEU), ki je bil vzpostavljen za podporo gospodarskemu okrevanju v EU ter za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda evropskega gospodarstva. EU je leta 2024 zagotovila pomoč tako Ukrajini v obliki posojil na podlagi nove uredbe o instrumentu za Ukrajino, vključno z izjemnim premostitvenim financiranjem, kot tudi Arabski republiki Egipt prek kratkoročne makrofinančne pomoči. ECB je podpirala Evropsko komisijo pri izvajanju operacij za te instrumente.

Poleg tega ECB deluje kot plačilni agent za Evropsko komisijo v zvezi z novo storitvijo izdajanja EU, ki je bila uvedena januarja 2024.

Leta 2024 je ECB obdelala plačila v zvezi z vsemi zgoraj navedenimi operacijami.

Pojasnilo št. 23 – Pogojne obveznosti iz nerešenih pravnih sporov

Zoper ECB so bile vložene tožbe v zvezi z izvajanjem nadzorniških funkcij nad banko Banca Carige S.p.A. (Banca Carige). V dveh od teh tožb delničarji banke Banca Carige od ECB zahtevajo finančno nadomestilo za škodo, ki naj bi jo utrpeli zaradi različnih ukrepov, ki jih je sprejela ECB v okviru izvajanja nadzornih funkcij nad banko Banca Carige, in sicer tako zaradi domnevnega neukrepanja kot tudi zaradi škodljivega ukrepanja. ECB je na prvi stopnji dobila enega od teh dveh primerov, nakar je nasprotna stranka vložila pritožbo na sodbo Splošnega sodišča in je trenutno v postopku na Sodišču Evropske unije. Druga tožba je še vedno v postopku na Splošnem sodišču. V odločitvi o teh dveh zadevah se bo med drugim upošteval tudi končni izid drugih s tem povezanih primerov. V enem je Splošno sodišče EU v sodbi z dne 12. oktobra 2022 presodilo, da odločitev ECB, da za banko Banca Carige uvede začasno upravljanje, po italijanski zakonodaji nima ustrezne pravne podlage. V skladu s tem je Splošno sodišče razglasilo ničnost sklepa ECB o uvedbi začasnega upravljanja banke Banca Carige in sklepa o prvem podaljšanju obdobja začasnega upravljanja v letu 2019. Vendar je ECB zoper sodbo Splošnega sodišča vložila pritožbo pred Sodiščem EU, ki to sodbo lahko še vedno razveljavi. Poleg tega se trenutno izpodbijata še dva sklepa ECB o podaljšanju začasnega upravljanja v okviru ničnostne tožbe, ki še ni rešena.

2.6 Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Pojasnilo št. 24 – Neto obrestni prihodki/(odhodki)

Pojasnilo št. 24.1 – Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv

Neto obrestni prihodki ali odhodki od deviznih rezerv ECB, razčlenjeni po vrsti instrumentov, so prikazani spodaj:

Neto obrestni prihodki ali odhodki od deviznih rezerv ECB, razčlenjeni po valutah, so prikazani spodaj:

Pojasnilo št. 24.2 – Obrestni prihodki, ki izhajajo iz terjatev v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

V letu 2024 so obrestni prihodki od 8-odstotnega deleža ECB v celotni vrednosti izdanih eurobankovcev (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 5.1 »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«) znašali 5.232 milijonov EUR (2023: 4.817 milijonov EUR). Ti prihodki so se povečali zaradi višje povprečne obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja v primerjavi s prejšnjim letom (2024: 4,1%, 2023: 3,8%).

Pojasnilo št. 24.3 – Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami

V letu 2024 so stroški obrestovanja, ki so nastali v zvezi s terjatvami nacionalnih centralnih bank euroobmočja iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB (glej pojasnilo št. 12.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«), znašali 1.448 milijonov EUR (2023:1.335 milijonov EUR). Ti prihodki so se povečali zaradi višje povprečne obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja v primerjavi s prejšnjim letom (2024: 4,1%, 2023: 3,8%).

Pojasnilo št. 24,4 – Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike

Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so bili naslednji:

Pojasnilo št. 24.5 – Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank

Neto obrestni prihodki ali odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank so bili naslednji:

Ti odhodki so se povečali predvsem zaradi višje povprečne obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja (2024: 4,1%, 2023: 3,8%).

Pojasnilo št. 25 – Realizirani dobiček/(izguba) iz finančnih operacij

Realizirani dobiček in izguba iz finančnih operacij sta bila naslednja:

Neto realizirana izguba iz cenovnih sprememb obsega realizirani dobiček in izgubo od vrednostnih papirjev in terminskih pogodb na obrestno mero. Neto realizirana izguba iz cenovnih sprememb v letu 2024 je nastala predvsem zaradi računovodske obravnave amortizacije premij in diskontov v zvezi z odplačili vrednostnih papirjev v programu nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP).^[60] Neto realizirano izgubo iz cenovnih sprememb so deloma izravnale realizirane pozitivne tečajne razlike, ki so izhajale predvsem iz delnih odpisov večjega števila dolarskih vrednostnih papirjev zaradi cenovnih sprememb ob koncu leta.

V spodnji tabeli so prikazani realizirani dobički in izgube iz finančnih poslov, razčlenjeni po valutah in četrtletjih:

Pojasnilo št. 26 – Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij

Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij so bili naslednji:

Tržna vrednost večjega števila vrednostnih papirjev predvsem v dolarskem portfelju se je proti koncu leta 2024 znižala ob zvišanju njihove donosnosti. Zaradi tega so ob koncu leta nastale nerealizirane izgube iz cenovnih sprememb.

Nerealizirane negativne tečajne razlike so predvsem posledica delnega odpisa povprečne nabavne vrednosti japonskega jena v imetju ECB glede na njegov devizni tečaj ob koncu leta 2024. To je posledica depreciacije japonskega jena do eura od takrat, ko so bili nakupi opravljeni.

Pojasnilo št. 27 – Neto prihodki/(odhodki) iz provizij

Prihodki v tej skupini obsegajo predvsem nadomestila za nadzor. Odhodki izhajajo predvsem iz skrbniških provizij.

Prihodki in izdatki v zvezi z nadzorniškimi nalogami
Prihodke v zvezi z bančnim nadzorom sestavljajo predvsem prihodki iz nadomestil za nadzor. ECB nadzorovanim subjektom zaračunava letno nadomestilo, da si povrne izdatke, ki jih ima z izvajanjem nadzorniških nalog. Na podlagi dejanskih letnih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog bančnega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2024 znašal 681 milijonov EUR (2023: 654 milijonov EUR).

Znesek, ki se zaračuna za nadomestila za nadzor, se določi tako, da se dejanski letni izdatki prilagodijo za zneske, ki so bili vrnjeni posameznim bankam ali so bili prejeti od njih za prejšnja obdobja, ter za druge relevantne zneske, med drugim prejete zamudne obresti.^[61] Ob upoštevanju prilagoditve zaradi zamudnih obresti in neto vračil posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil so letna nadomestila za nadzor, ki bodo zaračunana nadzorovanim subjektom za leto 2024, skoraj enaka znesku dejanskih letnih izdatkov v višini 681 milijonov EUR^[62] (glej pojasnilo št. 6.4 »Aktivne časovne razmejitve«). Individualna nadomestila za nadzor bodo zaračunana v drugem četrtletju 2025.^[63]

ECB ima tudi pravico, da nadzorovanim subjektom, ki ne izpolnjujejo veljavne bančne zakonodaje EU na področju bonitetnih zahtev (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB), naloži upravne kazni. S tem povezani prihodki se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, prav tako se ne upoštevajo morebitna vračila takšnih kazni nadzorovanim subjektom, če se prejšnja odločitev o sankcijah spremeni ali razveljavi. Namesto tega se zadevni zneski evidentirajo v izkazu poslovnega izida ECB. V letu 2024 so prihodki od kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, znašali 16 milijonov EUR (2023: 18 milijonov EUR).

Prihodki ECB za nadzorniške naloge so bili tako naslednji:

Izdatki, povezani z bančnim nadzorom, nastajajo z neposrednim nadzorom pomembnih subjektov, s pregledom nad nadzorom manj pomembnih subjektov ter z izvajanjem horizontalnih nalog in specializiranih storitev. Obsegajo neposredne izdatke v zvezi z nadzorno funkcijo ECB ter relevantne izdatke podpornih služb, ki za izvajanje nadzorniških nalog ECB prispevajo naslednje storitve: upravljanje prostorov in objektov, kadrovske vire, informacijsko tehnologijo (IT), pravno službo, revizijsko službo in administracijo, stike z javnostjo, prevajanje in druge dejavnosti.

Dejanski izdatki, povezani z nadzorniškimi nalogami ECB, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor v letu 2024, so znašali 681 milijonov EUR (2023: 654 milijonov EUR). Poleg vpliva inflacije so k skupnemu povečanju teh stroškov prispevali tudi okrepitev nadzorniških pobud ter višji stroški, povezani s stalnim razvojem in izboljševanjem informacijskih sistemov, namenjenih bančnemu nadzoru.

Pojasnilo št. 28 – Prihodki iz lastniških instrumentov in udeležb v drugih družbah

Pod to postavko so prikazane v letu 2024 prejete dividende v višini 1 milijon EUR (2023: 1 milijon EUR) od delnic, ki jih ima ECB v Banki za mednarodne poravnave (BIS) (glej pojasnilo št. 6.2 »Druga finančna sredstva«).

Pojasnilo št. 29 – Drugi prihodki

Raznovrstni drugi prihodki so v letu 2024 znašali 119 milijonov EUR (2023: 72 milijonov EUR). Izhajali so predvsem iz prispevkov sodelujočih nacionalnih centralnih bank k stroškom ECB v zvezi s projekti in storitvami ESCB.

Pojasnilo št. 30 – Stroški dela

Stroški dela so bili naslednji:

V letu 2024 je povprečno število zaposlenih, izraženo kot ekvivalent polnega delovnega časa,^[64] znašalo 4.297 (2023: 4.222), od tega 386 vodstvenih delavcev (2023: 380).

Višji stroški iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov so nastali zaradi spremembe pravil pokojninskih programov ECB v letu 2024. V skladu z računovodskimi pravili ECB o pokojninah so bili stroški preteklega službovanja, ki izhajajo iz te spremembe, ob sprejetju odločitve v celoti priznani v izkazu poslovnega izida za leto 2024 (glej pojasnilo št. 13.3 »Razno«). Plače in nadomestila so se zvišali skladno z načrtovanim višjim povprečnim številom zaposlenih v ECB in skladno z redno prilagoditvijo plač.

Plačila Izvršilnemu odboru in Nadzornemu odboru
Člani Izvršilnega odbora ter tisti člani Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, prejmejo osnovno plačo ter dodatek za bivanje. Predsednici oz. predsedniku je namesto dodatka za bivanje zagotovljena rezidenca. Člani Izvršilnega odbora in predsednik Nadzornega odbora prejmejo tudi dodatek za reprezentančne stroške. V skladu s Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki so člani obeh odborov lahko upravičeni do dodatka za vzdrževane družinske člane, dodatka za šolanje otrok in drugih dodatkov, odvisno od individualnih okoliščin. Plače so obdavčene z davkom v korist EU, od njih pa se obračuna tudi odbitek v zvezi s prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo ter nezgodno zavarovanje. Dodatki niso obdavčeni in se ne upoštevajo pri izračunu pokojnine.

V letu 2024 je bila osnovna plača članov Izvršilnega odbora ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB (tj. brez predstavnikov nacionalnih nadzornikov), naslednja:^[65]

Skupni obseg dodatkov, izplačanih članom obeh odborov, in prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje v njihovem imenu so znašali 1.254.013 EUR (2023: 1.169.703 EUR).

Nekdanji člani obeh odborov lahko prejemajo prehodna plačila še omejeno obdobje po koncu svojega mandata. V letu 2024 so ta plačila, s tem povezani dodatki ter prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje nekdanjih članov obeh odborov znašali 552.772 EUR (2023: 365.864 EUR). Povečanje je bilo posledica dejstva, da je ta plačila v letu 2024 prejemalo več nekdanjih članov obeh odborov kot v letu 2023.

Plačila v zvezi s pokojninami, vključno s pozaposlitvenimi dodatki, ter prispevki za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje za nekdanje člane obeh odborov in njihove vzdrževane člane so znašali 2.185.215 EUR (2023: 2.670.313 EUR).^[66] Leta 2024 je ta znesek vključeval enkratno plačilo celotnega zneska enemu nekdanjemu članu odbora, ki je zapustil ECB, leta 2023 pa je vključeval enkratno plačilo celotnega zneska ob upokojitvi nekdanjega člana odbora. Ti dve plačili sta bili izvedeni namesto prihodnjih izplačil pokojnin.

Pojasnilo št. 31 – Administrativni stroški

Administrativni stroški so bili naslednji:

Povečanje upravnih stroškov v letu 2024 je bilo predvsem posledica (i) povečane porabe za informacijsko tehnologijo v zvezi z digitalno preobrazbo (»Stroški v zvezi z informacijsko tehnologijo«) in (ii) prispevka ECB k širitvi otroških prostorov v Evropski šoli Frankfurt (»Izdatki za zaposlene«). Inflacija je še naprej vplivala na različne odhodke, evidentirane v tej postavki.

Pojasnilo št. 32 – Storitve tiskanja bankovcev

V letu 2024 so ti izdatki znašali 9 milijonov EUR (2023: 9 milijonov EUR). Nastali so predvsem zaradi čezmejnega prevoza eurobankovcev med tiskarnami in nacionalnimi centralnimi bankami za dostavo novih bankovcev ter zaradi čezmejnega prevoza eurobankovcev iz nacionalnih centralnih bank s presežkom bankovcev v nacionalne centralne banke s pomanjkanjem bankovcev. Te stroške centralno pokriva ECB.

Pojasnilo št. 33 – Prenos (v)/iz rezervacij za tveganja

V letu 2023 je ta postavka vključevala popolno sprostitev rezervacije za finančna tveganja v višini 6.620 milijonov EUR, da bi se delno pokrile izgube, ki so nastale zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem (glej »Rezervacija za finančna tveganja« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Posledično je ta rezervacija 31. decembra 2023 znašala nič. V letu 2024 ni bilo prenosov vanjo.

2.7 Dogodki po datumu bilance stanja

Pojasnilo št. 34 – Sprememba obrestne mere, ki se uporablja za obrestovanje stanj znotraj Eurosistema

Svet ECB je 13. marca 2024 določil sklop načel, ki bodo usmerjala izvajanje denarne politike v prihodnosti, ter sklenil, da bo med drugimi ključnimi parametri naravnanost denarne politike še naprej usmerjal z obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita.^[67] Obenem je sklenil, da bo s 1. januarjem 2025 obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita postala podlaga za obrestovanje (i) stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, (ii) terjatev v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema in (iii) obveznosti, enakovrednih prenosu deviznih rezerv.

2.8 Računovodski izkazi za obdobje 2020–2024

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida